Primerjava Grimsove in Goebbelsove družine nedopustna

Ljubljana − Potem ko se je Mladina skladno s sodbo višjega sodišča opravičila poslancu SDS Branku Grimsu za primerjavo njegove družine z družino Josepha Goebbelsa, bo o enakem opravičilu njegovi ženi Martini Dragoš Grims okrožno sodišče odločalo ponovno.

Višje sodišče je ugodilo pritožbi poslančeve žene in z vmesno sodbo po temelju ugodilo njenemu zahtevku, ki se nanaša na plačilo denarne odškodnine. Naj spomnimo, da sta se zakonca Grims za tožbi odločila po tem, ko je tednik Mladina v satirični rubriki Mladinamit marca 2011 objavil fotografijo Grimsove družine poleg družine nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa. Pri Mladini vztrajajo, da je šlo za kritiko političnega delovanja Grimsa, ki se z ženo in otroki izpostavlja javnosti z namenom dvigovanja priljubljenosti med volivci, žena pa ga pri tem ravnanju podpira.

Prvostopenjsko sodišče je tožbi zavrnilo z obrazložitvijo, da je Mladina le na »kritičen način obravnavala« in nazorno hotela prikazati, kako Grims izrablja medije za svojo promocijo »ravno tako, kot je to počel dr. Goebbels«. A je višje sodišče sodbo glede Branka Grimsa delno spremenilo ter Mladini naložilo objavo opravičila in sodbe, v delu, ki se nanaša na določitev odškodnine, pa zadevo vrnilo v ponovno presojo. Okrožno sodišče bo moralo znova odločati tudi o višini odškodnine za Martino Grims, prav tako bo moralo ponovno razsoditi o utemeljenosti njenega zahtevka glede objave opravičila in sodbe (narok je razpisan za 12. junija).

Višji sodniki menijo, da ob pogledu na fotografiji družine Grims in Goebbels vsebina člankov oziroma besedilo ob fotografiji »izgubi izrazno moč pisnega sporočila (posebno do tožnice), ki se nanaša na kritiko političnega delovanja tožničinega moža, tudi v kontekstu, da družino uporablja za politično promocijo«. Fotografiji zaživita kot samostojna celota in (ne le) povprečnemu bralcu ponujata asociacijo Grimsove družine na družino Goebbels v vsej zločinsko tragični podobi, kar je objektivno žaljivo, to protipravnost pa ne izključuje niti dejstvo, da je objavljena v satirični rubriki, ugotavlja višje sodišče.

Poslanec Grims od Mladine zahteva 40.000, njegova žena pa 79.000 evrov odškodnine. Zahtevala sta tudi, da se mora Mladina opravičiti njunim otrokom, a je višje sodišče v tem delu pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da tedniku tega ni treba storiti, saj otroci niso stranke v pravdi. To pomeni, da bi oziroma bodo morali otroci sprožiti svojo pravdo.

Odločalo bo ustavno sodišče

Mladina svoje upe glede odločitve o tožbi Branka Grimsa polaga na ustavno sodišče. Odvetnica Jasna Zakonjšek pri tem opozarja na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki govori o tem, da se objave fotografij ne smejo ločiti od besedila članka. Stališče višjega sodišča, »da Mladina in sodišče prve stopnje 'nimata povsem prav, ko pojasnjujeta, da je treba vse članke in objavo fotografij obravnavati kot celoto' in da mora sodišče, ko tehta nasproti si stoječi pravico do izražanja in pravico do časti in dobrega imena, 'tudi ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje nasprotujočih si interesov v povezavi s fotografijami'«, odstopa tudi od prakse vrhovnega sodišča, ki je že večkrat presodilo, da je kontekst objave pomemben, dodaja odvetnica.

Stališče višjega sodišča do narave satire je v nasprotju s stališčem o satiri v deklaraciji Sveta Evrope o svobodi politične razprave v medijih, kjer je poudarjeno, da je v satiri dovoljeno še več pretiravanja in celo provokacije kot sicer, če le javnost ni zavedena glede dejstev. Velik pomen satire in satiričnega izražanja za demokracijo pa poudarja tudi evropsko sodišče, pojasnjuje odvetnica.

Še pred tem pa bo spis romal na vrhovno sodišče. Čeprav je višje sodišče pritrdilo poslancu SDS, je ta po odvetniku Jožetu Hriberniku vložil predlog za dopustitev revizije (vrhovno sodišče o njem še ni odločilo). Prepričan je, da je njegov uspeh v pritožbenem postopku le navidezen in izhaja zgolj iz izreka sodbe, ne pa tudi iz obrazložitve, ker da je ta v nasprotju z izrekom, z objavo take sodbe v Mladini pa je bil, trdi, ponovno javno ponižan in dodatno razžaljen.

Stališče višjega sodišča je, da objava fotografij mnogo močneje od besed poseže v človekovo integriteto, objavljena besedila pa v nasprotju s fotografijami ne predstavljajo posega v Grimsovo čast in dobro ime. Višji sodniki se ne strinjajo z Grimsovimi pritožbenimi navedbami, da primerjava družbenih dejstev, okoliščin in metod 21. stoletja z metodami nacistov ni primerna, da je pretirana, nesramna ali žaljiva, temveč menijo, da novinarji »smejo opozarjati na družbeno-politične okoliščine, ki jih zaznavajo, tudi in še posebno, če jih te spominjajo na okrutne politične režime 20. stoletja«. Grims je v tem zapisu prepoznal negativno vrednostno sodbo o svojih sposobnostih in osebnostnih lastnostih, ki da je brez kakršne koli podlage. »Sodba tožniku torej, čeprav mu v izreku skoraj v celoti pritrjuje, v obrazložitvi v celoti odreka pravno varstvo,« meni Hribernik.

Za Grimsa je sporno tudi, da čeprav naj bi veljala tajnost posvetovanja in glasovanja senata, iz sodbe višjega sodišča izhaja, da je bila sodnica poročevalka preglasovana in je očitno glasovala za zavrnitev njegove pritožbe. S tem, ko je višje sodišče to zapisalo v sodbo, je prekršilo pravilo o tajnosti posvetovanja in glasovanja, takšnega razkritja pa doslej v svojo odločitev še ni vključilo nobeno redno sodišče, še dodaja Hribernik.