Pro Plus s tožbo nad varuha konkurence

Ljubljana – Štiri tisočake denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda od prvega varuha konkurence v državi Andreja Kraška pričakuje Produkcija Plus, ki med drugim oddaja programa televizije Pop TV in Kanal A. Vodilne v družbi so zmotile izrečene oziroma zapisane besede v medijih direktorja agencija za varstvo konkurence, ko je govoril o zlorabi prevladujočega položaja na trgu televizijskega oglaševanja in o pritiskih nanj.

Spor med Agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), ki jo vodi Andrej Krašek, in družbo Produkcija Plus (Pro Plus) je nastal po očitkih agencije o zlorabah zasebne televizijske hiše pri oglaševalskem kolaču. Varuhi konkurence so namreč odkrili, da je družba zlorabljala prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja na ozemlju Republike Slovenije tako, da je od oglaševalcev, ki so oglaševali v televizijskih programih, zahtevala ekskluzivnost (da se oglašuje samo pri njih) oziroma jih je vezala nase s ponujanjem pogojnih popustov za zvestobo, s čimer jih je odvračala od oglaševanja pri konkurenčnih medijskih hišah.

Skupaj za prek pet milijonov globe

Zaradi oviranja konkurence je Pro Plus doletela globa v višini 105.000 evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka letnega prometa družbe (za oviranje preiskave je predvidena denarna kazen v višini do enega odstotka letnega prometa podjetja). Sklep agencije z omenjeno denarno sankcijo je konec novembra predlani potrdilo tudi vrhovno sodišče.

Precej bolj boleča je bila finančna klofuta zaradi že omenjene zlorabe prevladujočega položaja na trgu televizijskega oglaševanja na ozemlju Republike Slovenije in na notranjem trgu Evropske unije. AVK je družbi Pro Plus in njenim odgovornim osebam izrekla globo v višini 4,9 milijona evrov. To je bila najvišja izrečena globa v Sloveniji zaradi kršitev pravil varstva konkurence. AVK je ugotovila, da je zasebna medijska hiša zlorabljala pravila konkurence od začetka 2003 dalje, zoper upravno odločbo agencije pa je Pro Plus vložil tožbo, ki jo je vrhovno sodišče zavrnilo decembra 2013, s čimer je odločba agencije pravnomočna.

Vendar za Pro Plus to še ni bil povod za zasebno odškodninsko tožbo (da niso igrali po pravilih je konec koncev potrdilo tudi vrhovno sodišče), vendar Kraškove izjave v različnih medijih, denimo v izjavi za Delo, iz katerih je, tako tožnik, moč razbrati, da so se pritiski na AVK in na toženca osebno začeli zgrinjati po izdani prekrškovni odločbi zaradi oviranja konkurence. Zmotile so jih tudi besede, izrečene na nacionalnem radiu, kjer je Krašek med drugim izjavil: »Poleg tega pričakujemo v relativno kratki prihodnosti tudi izvedbo prekrškovnega postopka, s katero bo določena globa.«

Počutijo se razžaljene

V tem je tožnik videl več »grehov«, saj da je Krašek s tem napovedal, da bo Pro Plus naložena globa še pred uvedbo prekrškovnega postopka in jim s tem odvzel vsakršno možnost, da se branijo. Zakaj se Pro Plus ob tem počuti razžaljenega, so opisali sprimerom: »Gre za enako situacijo, ko bi predstavnik policije ali kateregakoli drugega državnega organa za uglednega državljana, npr. predsednika republike, izjavil, da mu je bila izrečena globa zaradi prekrška, zaradi katerega postopek sploh še ni bil uveden. Navedeno bi nedvomno vplivalo na ugled in dobro ime predsednika države. Enako je dejansko v tej zadevi. Posledice ravnanj tožene stranke so za ugled in dobro ime tožeče stranke enake.«

Za družbo Pro Plus so bile sporne še izjave v časniku Finance, kjer je v uvodu članka z dne 28. junija 2013 zapisano: »Odkar je AVK aprila Pro Plusu izdala odločbo o zlorabi položaja in zavrnila koncentracijo HSE in Elektra Maribor, je deležna silnega zanimanja štirih državnih organov.« Pooblaščenec Pro Plusa v tožbi izpostavlja, da tako članek v Financah kot v Delu namiguje, da je do nadzora državnih organov nad zakonitostjo delovanja agencije prišlo zaradi pritiskov tožeče stranke ...«

Čudi se, da ne tožijo AVK

Krašek je v odgovoru na tožbo vse očitke zavrnil. Za vse sporne članke poudarja, da nobena izjava ni bila izrečena ne z namenom zaničevanje, niti ni bila žaljiva. Izjave pa da je v imenu AVK dajal pri opravljanju svoje uradne dolžnosti in v skladu s predpisi. Tožniku očita, da je zaključke priredil in usmeril v utemeljevanje tožbenega zahtevka. Vsekakor pa se Krašek čudi, da ga tožijo osebno in ne AVK kot institucijo in v tem vidi pritisk na predstojnika institucije.

V odgovoru na tožbo je Krašek poudaril še, da se mu s tem tožbenim zahtevkom preprečuje, da bi izpolnjeval obveznost obveščanja javnosti, ki mu je naložena z uredbo o upravnem poslovanju. Predlaga, da se zahtevek proti njemu kot neutemeljen zavrne.

Ali bo moral Krašek družbi Pro Plus iz lastnega žepa res plačati 4000 odškodnine in na svoje stroške objaviti sodbo, bo odločalo sodišče.