Progarju zaporna kazen in vračilo 1,85 milijona evrov

Direktor in lastnik podjetja Epic Edvard Progar na goljufiv način od Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenije iztržil slaba dva milijona evrov subvencij.

Objavljeno
22. marec 2017 15.02
jaksetič Edo Progar
I. R.
I. R.

Ljubljana − Če bo sodba koprskega okrožnega sodišča prestala sito višjih sodnikov, bo Edvard Progar za zapahi prebil dve leti in osem mesecev. Nekdaj uspešnega postojnskega podjetnika so namreč spoznali za krivega goljufije v škodo Evropske skupnosti, poleg zaporne kazni pa so mu naložili tudi vračilo 1,85 milijona evrov z zamudnimi obrestmi.

Progar je po prepričanju tožilstva kot direktor družbe Epic Commerce (zdaj je v stečaju) prijavil inovativni projekt multifunkcijski opažni podporni sistem za stanovanjske in poslovne prostore ter iz evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna slovenske agencije za tehnološki razvoj dobil približno dva milijona evrov, poročajo Primorske novice.

Pozneje se je izkazalo, da ne gre za nobene nove proizvode, temveč za izdelke, ki so bili že nekaj let na trgu.

Agenciji je predložil sedem vmesnih poročil o izvajanju projekta in šest zahtevkov za izplačilo subvencij. Prikazoval je, da družba razvija nove izdelke in izvaja prijavljeni projekt, da je nabavila orodja in material. Italijanska družba AXA je izdala več računov za orodje in opremo, ljubljanska družba Nanobit naj bi izdelala programsko opremo, družba Epicenterles pa nabavila orodja. Tožilstvo trdi, da je šlo za fiktivne račune, Progar pa naj bi s takratno komercialno direktorico Lori Posega denar razpršil na manjše zneske in ga prenakazal na račune družb znotraj skupine Epic, s čimer naj bi prikrila izvor denarja.

Oproščena pranja denarja

Obtožba je Progarju in Posegi zato očitala kaznivo dejanje pranja denarja, a tožilstvo sodišča ni prepričalo, zato ju je za ta očitek oprostilo. Postavilo se je na stališče, da je šlo za umikanje denarja z računa družbe.

Drugače pa je sodišče presodilo glede očitka kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske skupnosti, ki ga je očitalo Progarju. Sodišče je ugotovilo, da niso bili sporni samo računi, temveč ves projekt ni bil resničen. Prepričano je, da je šlo za napačen način reševanja družbe z denarjem iz kohezijskega sklada, saj bi morali izpolnjevati vse obveznosti iz razpisa, pa tega niso storili.

Tožilstvo je za ta očitek predlagalo izrek treh let in štirih mesecev zapora, sodišče pa je Progarju določilo nekoliko nižjo kazen, in sicer dve leti in osem mesecev.

Prav tako bo moral Progar vrniti 1,85 milijona evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je državno pravobranilstvo s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 148 tisočakov napotilo na pravdo, prav tako z zahtevkom v višini dveh milijonov evrov, ki jih je terjalo od Posege.

Sodba še ni pravnomočna, saj je Progarjeva obramba že napovedala pritožbo, proti oprostilnemu delu sodbe pa se bo po vsej verjetnosti pritožilo tudi tožilstvo, še poročajo Primorske novice.