Propadli posel z laserskimi karticami ni bil kazniv

Slovenj Gradec – Čeprav sta konec preteklega leta nekdanji prvi mož Preventa Jože Kozmus in Anton Kuhar slovenjgraško okrožno sodišče zapustila kot nedolžna, je bilo jasno, da še ne bosta povsem mirno spala, saj je tožilstvo napovedalo pritožbo. Zdaj so višji sodniki potrdili oprostilno sodbo, ki je tako postala pravnomočna.

Po prepričanju tožilstva je Jože Kozmus, nekdanji šef Preventa, storil kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic, Antonu Kuharju pa so očitali, da ga je napeljeval h kaznivemu dejanju, v katerem je zaradi oškodovanja kratko potegnila zdaj že propadla družba Prevent.

Če strnemo zapisano v obtožnici, naj bi Kozmus v letih 2003 in 2004 pri sklepanju posla za proizvodnjo laserskih optičnih kartic Kuharjevemu podjetju GIG v 22 primerih nakazal posojila v skupni vrednosti 21 milijonov evrov, s katerimi naj bi GIG od ameriške družbe Laser Card Corporation odkupil licence in tehnologijo, Prevent pa bi v Slovenj Gradcu postavil proizvodnjo pametnih kartic. GIG naj bi po besedah tožilke za našteto plačal le 16,5 od 21 Preventovih milijonov, dobri štirje milijoni so izginili neznano kam, proizvodnje kartic pa nikoli ni bilo.

Oba sta sedla na zatožno klop okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, vse očitke tožilstva pa zanikala. Pojasnila sta, da je bil kartični posel obetavna naložba v izdelek, ki da bo zaradi svojih lastnosti in potrebe po večji varnosti osebnih dokumentov postal zelo iskan, izdelovala pa ga je samo ena tovarna na svetu, ki je imela v lasti celotno tehnologijo. Prvoobtoženi je trdil, da je naredil vse za zagon posla v Slovenj Gradcu, skupaj z načrtovanjem objekta za proizvodnjo in izobraževanjem delavcev, nadzorni svet Preventa pa je tudi obveščal o danih posojilih.

Prav tako je vse očitke tožilstva zanikal Kuhar in podrobno navedel srečanja in dogovore, ki naj bi mu zagotovili posel z uvedbo laserskih kartic v Rusiji, na Irskem, v Franciji in drugod.

Ko je okrožna sodnica dala na tehtnico argumente tožilstva, obrambe in obtoženih, je sklenila, da jima krivda ni dokazana. Ob izreku sodbe je pojasnila, da vsaka podjetniška odločitev, ki se pokaže za škodljivo, ne more biti v nasprotju z ravnanjem dobrega gospodarja, tveganim odločitvam pa se tudi ni mogoče izogibati, saj bi tako onemogočali prihodnji uspeh družbe. Čeprav je imel GIG, ustanovljen na Novi Zelandiji, le sto evrov kapitala, to po sodničinem mnenju ne pomeni navidezne družbe. »Sklepam, da so potekala prizadevanja tako za gradnjo tovarne kot za pridobitev trgov. Kozmus ni ravnal v nasprotju z načelom dobrega gospodarja in poslovne odličnosti.«

Tožilka v pritožbi podala necelovito oceno

Višja državna tožilka je v pritožbi prvostopenjskemu sodišču očitala zmotno ugotovitev dejanskega stanja in predlagala, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da se oba spozna za kriva in jima vsakemu izrečejo pet let zapora in 37 tisočakov stranske denarne kazni oziroma naj se oprostilna sodba razveljavi in vrne v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

Ne za prvi ne za drugi predlog tožilstva senat mariborskega višjega sodišča ni imel posluha. Pritožbo so zavrnili kot neutemeljeno in potrdili sodbo prve stopnje.

O pritožbi tožilke so med drugim navedli, da gre za lastno dokazno oceno, ki je v primerjavi z dokazno oceno sodišča prve stopnje necelovita. Zapisali so še, da je tožilka prezrla vrsto dokazov, ki so po razumljivih razlogih sodbe potrjevali zagovora obeh obtoženih, zlasti v delu, da je šlo pri projektu z lasersko-optičnimi karticami za Preventov posel (Kozmusov zagovor), da je bil posel stvaren (Kuharjev zagovor) in da so bile obetane koristi, ki ne bi šle samo enemu udeležencu v poslu.