Medtem ko Stanislav Meglič, ki so ga leta 2006 v Ljubljani ogrizli štirje bulmastifi, in lastnik psov Saša Baričevič čakata na dopolnitev izvedenskega mnenja, da bi na sodišču lahko nadaljevali in tudi končali pravdo, čaka Baričeviča še en postopek.
Ljubljana - Medtem ko Stanislav Meglič, ki so ga 15. marca 2006 na Oražnovi ulici v Ljubljani ogrizli štirje bulmastifi, in lastnik psov Saša Baričevič čakata na dopolnitev izvedenskega mnenja, da bi na ljubljanskem okrožnem sodišču lahko nadaljevali in tudi končali pravdo zaradi napada psov, čaka Baričeviča še en postopek. Odškodninsko tožbo zoper njega in inštruktorja, ki je skrbel za šolanje psov, je vložila inštruktorica, ki so jo trije Baričevičevi bulmastifi napadli v zavetišču za živali na Gmajnicah.
Kot je znano, so bulmastifa Knighta med reševanjem Tržičana ob napadu ustrelili policisti, Atosa, Joy in Atlasa pa je zasegel veterinarski inšpektor. Namestili so jih v zavetišče, kjer so štiri mesece po prvem napadu ogrizli inštruktorico, ki je sodelovala pri njihovem šolanju. Ko je vstopila v prostor s psmi, se je vanjo najprej zakadila psica, nato še druga dva psa. Ko je že mislila, da je vsega konec, opisuje svojo izkušnjo v tožbi (vložila jo je prek odvetnice Maše Novak iz Odvetniške družbe Čeferin), je pritekel inštruktor Dušan Hajdinjak in preprečil nadaljnji napad, lastnik pa je psa prijel.
Ženska jo je odnesla bolje kot Meglič (s številnimi ugrizninami, odrgninami in strahom), ker pa je prepričana, da je za dogodek poleg lastnika psov odgovoren tudi Hajdinjak, se je v tožbi za nerazdelno plačilo 18.000 evrov kot drugotoženi znašel tudi zadnji, ker ji je menda zamolčal podatke o nevarnih lastnostih psov, ravnala pa je po njegovih navodilih. Hajdinjak je odgovornost za dogodek že zavrnil, češ da je njegova pomočnica napad izzvala z nestrokovnim vedenjem.
Tožbeni zahtevek inštruktorice še ni bil na vrsti za obravnavo, sojenje zaradi tožbe Tržičana - prek odvetnika Jožefa Klavdija Novaka iz omenjene odvetniške družbe zahteva od Baričeviča 112.670 evrov odškodnine, zaradi izgube dohodka zaradi omejitev pri delu in stroškov, povezanih z zdravljenjem, pa še 40.000 evrov in mesečno rento 460 evrov - pa je tik pred koncem (odškodninski zahtevek je bil najprej naslovljen na Zoro Roter kot lastnico psov in Baričeviča kot solastnika, a ker je Roterjeva medtem umrla, je odškodninski zahtevek prešel na Baričeviča kot dediča).
Ker sta imeli stranki pripombe na izvedensko mnenje travmatologa, psihiatra in infektologa, je sodnica odredila dopolnitev mnenja in novembra lani obravnavo preložila za nedoločen čas; kot smo izvedeli, dopolnitve mnenja še ni. Ves ta čas za pse, kot so nam povedali na Veterinarski upravi RS (Vurs), vzorno skrbi Baričevič, h kateremu so Atlas in Joy v skladu z odločbo kmetijskega ministrstva vrnili junija lani (Atosa so mu vrnili že prej). Po besedah tiskovnega predstavnika Vursa Matjaža Emeršiča lastnik spoštuje ukrepe, ki so mu jih postavili ob vrnitvi psov. To je uradni veterinar ugotovil z občasnimi nenapovedanimi obiski na dveh lokacijah, kjer se psi lahko nahajajo. V zadnjih šestih mesecih so spoštovanje ukrepov (ograjenost dvorišča, opozorilne table ...) preverili petkrat, zadnjič 5. januarja v Ljubljani.
Papirnata vojna o usodi psov
Čeprav je veterinarski inšpektor trikrat izdal odločbo u humani usmrtitvi Atlasa in Joy, je Saša Baričevič s pritožbami to preprečil. Dokončno avgusta lani, ko je vrhovno sodišče na pritožbo njegovih pooblaščencev iz odvetniške pisarne Senica razveljavilo sklep upravnega sodišča o začasni odredbi, s katero bi moral psa vrniti v zavetišče. Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo psa vrnilo lastniku, je pravobranilstvo zoper ministrstvo vložilo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. A ker je to storilo brez pooblastila vlade, je vrhovno sodišče začasno odredbo razveljavilo.
»Državno pravobranilstvo je takoj po prejemu sklepa vrhovnega sodišča zaprosilo vlado za ugotovitev, da je bil s konkretno odločbo kršen zakon v škodo javnega interesa, za določitev državnega pravobranilstva kot zastopnika javnega interesa v tem sporu in za odobritev vseh dosedanjih dejanj pravobranilstva v tem postopku. Vendar je upravno sodišče še pred odločitvijo vlade tožbo pravobranilstva in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razlogov, ki so izhajali iz odločitve vrhovnega sodišča. S tem je zadeva končana,« so nam sporočili s pravobranilstva. Rok za vložitev tožbe zaradi kršitve javnega interesa je namreč trideset dni po vročitvi odločbe druge stopnje stranki, na pravobranilstvu pa so že »prvotno tožbo vložili zadnji dan, ker smo za zadevo izvedeli le nekaj dni pred potekom roka. Nova tožba bi bila zavržena kot prepozna,« so še pojasnili.
Iz torkove tiskane izdaje Dela