Radanu se izteka šestmesečni pripor

Ljubljana – Medtem ko nekdanji zdravnik nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra Ivan Radan v priporu čaka na konec sodne preiskave zaradi sedmih sumljivih smrti pacientov, se na delovnem sodišču odvijata stranski epizodi afere. Po Radanu, ki je zoper nekdanjega delodajalca sprožil delovni spor zaradi odpovedi, je tožbo na delovno in socialno sodišče tožbo vložila tudi zdravnica Bojana Žvan.

Nekdanja prestojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, ki je bila zaradi dogajanja, povezanega z zdravnikom Ivanom Radanom, v začetku februarja oziroma slab mesec po razkritju domnevnih Radanovih dejanj ob stolček predstojnice, je namreč prepričana, da je bila njena razrešitev nezakonita oziroma v nasprotju s statutom kliničnega centra in pogodbo o zaposlitvi. Kot je pred nekaj meseci v intervjuju povedala novinarki Dela, se na sodišču ne poteguje za stari položaj, ne namerava pa odgovarjati za spodrsljaje vodstva kliničnega centra.

Poravnave ni bilo

Poskus poravnave med Žvanovo in kliničnim centrom, ki ga je delovno sodišče izpeljalo te dni, ni bil uspešen, zato bo stekel redni postopek, sojenje pa se bo začelo januarja, nam je potrdil pooblaščenec Žvanove Miha Kozinc. Kot izhaja iz sodnega razporeda obravnav, Žvanova s tožbo zahteva tudi 22.885 evrov, kar je seštevek položajnih dodatkov. Vendar njen odvetnik poudarja, da ji več od denarja pomeni moralno zadoščenje.

Žvanova je sicer takoj po razrešitvi povedala, da ji krivda ni bila dokazana in da hočejo vsi akterji njene razrešitve – tedanji generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec, strokovni direktor UKC Sergej Hojker in strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek – z njeno zamenjavo »prikriti svojo odgovornost, čeprav iz dokumentacije izhaja, da mi je bil dogodek namerno prikrit več kot sedem dni«. Tako naj bi jo razrešili prav tisti, ki so njenim podrejenim preprečili, da bi jo obvestili o sumu evtanazije konec lanskega decembra.

Radan sprožil delovni spor

Delovni spor nekdanje predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo je stranska epizoda afere, ki je izbruhnila v začetku leta, ko so se v javnosti pojavile informacije, da je zdravnik Radan, ki je delal na intenzivnem oddelku nevrološke klinike, težko bolnemu 83-letniku z evtanazijo skrajšal življenje. Izredni strokovni nadzor je pokazal, da je neozdravljivo bolnemu pacientu verjetno res skrajšal življenje s kalijem, toda Radan je pozneje v intervjuju za Delo povedal, da je šlo za provokacijo, s katero je hotel opozoriti na slabo komunikacijo med kolegi, češ da bolnika ni ubil, ampak je »kalij tekel mimo bolnika«.

Radan je ostal brez službe, zaradi česar zdaj na delovnem in socialnem sodišču toži nekdanjega delodajalca zaradi »izredne odpovedi PZ – kršitve pogodbenih obveznosti«, saj je prepričan, da vodstvo zavoda ni imelo razlogov za odpustitev. Zdravnik naj bi le, je pred dobrim mesecem pojasnjeval njegov pooblaščenec, opozarjal na stanje na oddelku in razgrnil resnico, kako se ravna z bolniki na intenzivni terapiji nevrološke klinike. Komisija, ki je opravila strokovni nadzor nad njegovim delom, pa ni mogla ugotoviti, ali je bolniku dejansko dal kalijev klorid in s tem povzročil njegovo smrt.

Ker poravnalni narok oktobra ni bil uspešen, bo stekel redni postopek. Radan bo na sodišču predvidoma zaslišan 18. novembra, ko naj bi zaslišali tudi Davida Voduška, strokovnega direktorja nevrološke klinike.

Kmalu obtožba

Radan se je zaradi vsega znašel tudi v kazenskem postopku. Spomladi so mu odvzeli prostost in ga ovadili kaznivega dejanja ponarejanja listin, sedmih kaznivih dejanj umora, devetih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter šestih kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Pacientom naj bi vzel življenje zaradi morilske sle, umirajoče pa celo fotografiral.

Preiskovalna sodnica je 19. maja zanj odredila pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, a ker se je v noči na 20. maj sam poškodoval, so ga premestili v klinični center, konec julija pa za dober teden na mariborsko forenzično psihiatrijo.

Kot so nam odgovoriil s sodišča, preiskava zoper Radana še poteka, pripor pa so mu po odločitvi vrhovnega sodišča podaljšali do 18. novembra. Takrat se tudi izteče šest mesecev od odreditve pripora, zato mora tožilstvo do takrat, če hoče obdolženega obdržati v priporu oziroma predlagati njegovo podaljšanje, vložiti obtožbo, sicer bo Radan postopek spremljal s prostosti. Na tožilstvu na naše vprašanje o vložitvi obtožbe odgovarjajo, da bo »odločitev o nadaljnjem postopku sprejeta v skladu z zakonskimi določbami, pri čemer bo tožilstvo kar najbolj upoštevalo tudi roke, določene v zakonu o kazenskem postopku«.

Radan je sicer septembra zdravniški zbornici vrnil licenco za opravljanje zdravniškega dela.