Ravnanje tožilke Dragice Kotnik ustreza definiciji korupcije

Kotnikova je odstopila od pregona obdolženega policista, ki ga je zastopal »njen« odvetnik Franci Matoz.

Objavljeno
23. april 2012 14.17
Iva Ropac, Ju. P., kronika
Iva Ropac, Ju. P., kronika

Ljubljana - Ravnanje višje državne tožilke Dragice Kotnik, ki je v enem primeru odstopila od pregona obdolženega policista, po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ustreza definiciji korupcije.

Kotnikova je menda pri izvrševanju državnotožilskih dolžnosti kršila predpise, ki v kazenskem postopku urejajo izločitev tožilca, ter odstopila od pregona, posledica njenega ravnanja pa je bila, da se je obdolženi izognil kazenskemu postopku. Zato bo komisija zaradi suma kaznivega dejanja tožilko naznanila policiji in tožilstvu.

Postopek preverjanja suma korupcije za začasno vodjo oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri vrhovnem državnem tožilstvu (policisti tega tožilskega oddelka so pristojni za preiskovanje preseganja pooblastil svojih kolegov) so na KPK uvedli na podlagi prijave iz januarja.

Nepravilnosti je komisija zaznala v primeru nekdanjega komandirja policijske postaje Bled M. K., ki ga je bila Dragica Kotnik z obtožnim predlogom preganjala zaradi suma, da je svojemu kolegu prodal ponarejeno vinjeto. V omenjenem primeru je že bila izpeljana tudi glavna obravnava na ljubljanskem okrajnem sodišču. Policista je zastopala Odvetniška družba Matoz, ravno to pa je Kotnikova decembra lani pooblastila za zastopanje, ko se je znašla v vlogi osumljenke.

Pri njej doma in v prostorih tožilstva je bila namreč opravljena hišna preiskava zaradi domnevne zlorabe tožilskih pooblastil. Tožilko so konec marca kriminalisti ovadili zaradi izdaje tajnih podatkov, saj naj bi bila medijem posredovala tožilski dokument, povezan z afero Baričevič, dveh kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov pa je osumljen novinar Požareporta Mitja Lomovšek. Kot so nam sporočili s krškega okrožnega državnega tožilstva, o ovadbi še niso odločili.

Kakšna dva tedna po hišnih preiskavah je Kotnikova zoper M. K. umaknila obtožni predlog.

Naznanili jo bodo policiji in tožilstvu

KPK je ugotovila, da je Kotnikova ravnala v nasprotju z določili zakona o kazenskem postopku, na njegovi podlagi izdanih predpisov in državnotožilskega reda, »saj je s tem obdolžencu omogočila, da ni bil po predpisanem postopku podvržen ugotavljanju kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje, kar zanj predstavlja nedovoljeno nepremoženjsko korist.

Do umika obtožnega predloga je prišlo, ko je tako obdolženca M. K. kakor tudi samo tožilko kot osumljenko v drugem predkazenskem postopku zastopala ista odvetniška družba oziroma isti odvetniki, to so odvetniki Odvetniške družbe Matoz o.p., d.o.o.«

S takim ravnanjem je višja državna tožilka po mnenju komisije uresničila vse znake korupcije, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, »ravnala pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb«.

Kot še poudarjajo, komisija ni vodila postopka zaradi ugotavljanja vsebinske prestoje dopustnosti ali pravilnosti odločitve tožilke o opustitvi pregona kot take, temveč so ugotavljali »dejstva in okoiščine, ki so privedle do te odločitve in glede katerih je obstajal sum, da predstavljajo kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«.

Potem ko je Kotnikova najela odvetniško družbo Matoz, da jo zastopa, bi se morala po mnenju komisije »izločiti« iz obravnave primera policista M. K. in obravnavanje zadeve prepustiti drugemu tožilcu.

Komisija bo svoje ugotovitve suma storitve kaznivega dejanja in hujše disciplinske kršitve odstopila policiji ter vrhovnemu državnemu tožilstvu. Kot dodajajo, so že februarja generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju posredovali predlog za uvedbo nadzorstvenega oziroma disciplinskega postopka, »vendar do danes nismo prejeli povratne informacije o morebitnem zaključenem nadzoru v konkretni zadevi ali o uvedenem disciplinskem postopku«.

Iz urada generalnega državnega tožilca pojasnjujejo, da je bil 27. februarja odrejen strokovni nadzor nad delom Kotnikove, o čemer so obvestili komisijo s pojasnilom, »da je uvedba morebitnega disciplinskega postopka odvisna od ugotovitev strokovnega nadzora«. »Zoper ugotovitve nadzora je bil podan ugovor in postopek še ni končan«, so še zapisali.

Odhaja med odvetnike

Naj dodamo, da se je Kotnikova kmalu po hišnih preiskavah odločila tožilsko togo zamenjati za odvetniško. Doslej se je predstavila ljubljanskemu območnemu zboru odvetniške zbornice in dobila pozitivno mnenje izvršilnega odbora, opravila je tudi predpisan odvetniški izpit, po naših podatkih pa naj bi se videla kot odvetnica ravno v odvetniški pisarni Francija Matoza.

Donedavni predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc nam je povedal, da zbornica o predkazenskem postopku zoper Kotnikovo ni bila obveščena, prav tako upravni odbor zbornice do njegove zadnje seje v prejšnji sestavi, ki je bila minuli četrtek, ni odločal o vlogi Kotnikove za vpis med odvetnike.

Zakon o odvetništvu sicer določa, da se postopek vpisa v imenik odvetnikov za predlagatelja, zoper katerega poteka kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, odloži do pravnomočne odločitve. Prav tako se za tožilca, ki je v kazenskem postopku zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, storjenega z zlorabo funkcije, po zakonu o državnem tožilstvu odredi suspenz. A za Kotnikovo to (še) ne velja, saj zoper njo poteka (za zdaj le) predkazenski postopek.

Ena ovadba je zavržena

Kazensko ovadbo zaradi nevestnega dela v službi je bil zoper Dragico Kotnik vložil tudi Dušan Mikolčevič, eden od dveh obdolženih policistov, ki ju Kotnikova preganja zaradi domnevnega nevestnega dela v službi. Mikolčevič naj bi bil skupaj z Alešem Conradijem zavestno preprečil, da bi preiskali, kaj se je 2. februarja 2010 zvečer dogajalo v stanovanju Saše Baričeviča na Oražnovi ulici 2 Ljubljani, kjer so trije bulmastifi februarja lani do smrti pogrizli svojega lastnika, zdravnika Baričeviča.

V prispevku na eni komercialnih televizij, kjer je Kotnikova nastopila z izjavo, je bilo videti prvo stran obdolžnega predloga in vsi osebni podatki Mikolčeviča, ki ga je tožilka tudi omenjala z imenom in priimkom. Kazensko ovadbo je tožilstvo zavrglo, ker je ugotovilo, da Kotnikova tega ni storila naklepno, saj ni vedela, kaj natančno je v objektiv ujela televizijska kamera. Mikolčevič se po zavrženju ovadbe ni odločil, da bo prevzel pregon.

S primerom se je ukvarjala tudi Informacijska pooblaščenka, ki je izrekla globo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov.