Razglabljajo, kje naročiti izvedensko mnenje

Sodišča naj bi v tožbah proti Verbundu združila moči pri izdelavi simulacije o poplavah.

Objavljeno
17. januar 2018 21.35
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – Sodnik mariborskega okrožnega sodišča Janez Žirovnik je za nedoločen čas prestavil vse svoje zadeve v Mariboru in Slovenj Gradcu, v katerih posamezniki vzdolž reke Drave tožijo avstrijski Verbund za škodo v poplavah jeseni 2012.

Postopki se bodo nadaljevali, ko bo razpolagal z izvedenskim mnenjem, to bo tudi podlaga za morebitno določitev odškodnin, ki jih bo avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi moral plačati poplavljencem, če mu bodo na sodišču dokazali odgovornost za poplavni dogodek. Ker tožbe proti Verbundu potekajo na več slovenskih okrožnih in okrajnih sodiščih (v Mariboru, Slovenj Gradcu, na Ptuju) pred različnimi sodniki, bi bila najboljša in najcenejša rešitev, da bi za vse primere postavili istega izvedenca. Odločitve o tem še ni, je pa od včeraj jasno, da tožb proti Verbundu ne bo obravnavalo eno sodišče, kot so predlagali na slovenjgraškem okrožnem sodišču. Vrhovno sodišče je njihov predlog o prenosu krajevne pristojnosti zaradi ekonomičnosti zavrnilo.

Po informacijah Magde Vraničar, ki v tožbi proti Verbundu zastopa več oškodovancev, je okrožno sodišče na Ptuju za izdelavo izvedenskega mnenja že dobilo ponudbo fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Mnenje naj bi stalo 170.000 evrov, končne odločitve o tem še ni. Nekateri sodniki menijo, da bi morali poiskati tuje strokovnjake. Med njimi ne bodo mogli izbrati Stephana Theobalda, enega redkih strokovnjakov z mednarodnimi referencami na področju vodarstva v Evropski uniji, saj je izvedensko mnenje že izdelal za potrebe celovškega tožilstva v predkazenskem postopku zoper Verbund.

V uredništvu smo pridobili prevod Theobaldovega mnenja, ki je obremenilno za avstrijskega upravljavca hidroelektrarn. Čeprav je Theobald simuliral poplavni dogodek na Dravi med Beljakom in Labotom tik ob slovensko-avstrijski meji, je njegovo mnenje relevantno za dogodke v Sloveniji, saj je po njegovih ugotovitvah vzrok za tako visok vodni val na Dravi nedvomno nastal v Avstriji. Ugotovil je, da so bili predpisi za upravljanje jezu v primeru nevarnosti visoke vode za največji jez Edling (Kazaze) neprimerni, saj niso določali pravočasnega praznjenja v namen poplavne zaščite, kot je to sicer premalo točno, a vendarle določal pravilnik za elektrarno Rosegg (Rožek).

Obratovanje verige avstrijskih akumulacij je po Theobaldovih ugotovitvah povzročilo visoko vodo z največjim pretokom 2500 kubičnih metrov na sekundo. »Brez pregrad bi enake količine pritoka vodile do bistveno manjšega pretoka, in sicer 1800 kubičnih metrov na sekundo. Razlika 700 kubičnih metrov vode je posledica obratovanja pregrad,« ugotavlja nemški strokovnjak, ki je prepričan, da bi moral Verbund začeti s praznjenjem jezu že veliko prej.

»Dokaz velike malomarnosti je tudi dejstvo,« pravi celovški odvetnik Franz Serajnik, ki v tožbah proti Verbundu zastopa največ tožnikov, »da Verbund od 3. do 5. novembra 2012 ni bil seznanjen z vremenskimi napovedmi pristojnega urada dežele Koroške, ki so bile v nasprotju z njihovimi napovedmi. Ali so jih zavestno ali morda nemarno spregledali, niti ni pomembno, ker jih nič od tega ne opravičuje. Časopisi so bili tiste dni polni svaril pred pričakovanimi padavinami, zato je argument, da niso o tem nič vedeli, že blizu priznanja vsaj krivde zaradi malomarnosti.«

Nemški strokovnjak za vode v izvedenskem mnenju ostro kritizira Verbund, češ da mora imeti varnost »dolvodno ležečih območij prednost pred čim večjo proizvodnjo električne energije, pri čemer seveda lahko pogosto pride do situacij, ko se v akumulacijah sicer izvaja predhodno nižanje gladine, a se na koncu visoka voda sploh ne pojavi«.

Serajnik meni, da imajo poplavljenci »tako še dodaten dokaz, da je Verbund kršil osnovne predpise iz leta 1959, zato da bi čim bolj 'fleksibilno' izkoriščal vodno silo za pridobivanje energije. S tem so protipravno prevalili tveganje za poplave na prebivalstvo ob Dravi.«

Po njegovem ne manjka dokazov, da se leta 2012 poplave v porečju Drave od Dravograda do Ormoža niso zgodile zaradi višje sile, kot trdi Verbund, ki zavrača vsakršno krivdo, temveč zaradi ravnanja in delovanja tega upravljavca hidroelektrarn.