Razprtije na onkologiji na kazenskem sodišču

Zlati Štiblar Kisić ni uspelo dokazati, da jo je Janez Remškar namenoma spravil ob čast in dobro ime.

pet, 03.11.2017, 06:00

Ljubljana – Razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja in šikaniranja na delovnem mestu, so kazniva dejanja, ki jih je Zlata Štiblar Kisić sprva očitala svojemu nadrejenemu na ljubljanskem onkološkem inštitutu Janezu Remškarju. A se je po spremenjeni zasebni tožbi zagovarjal le za razžalitev, pa še za to ga je sodišče oprostilo.

Da med nekdanjo pomočnico generalnega direktorja onkološkega inštituta za pravne zadeve Zlato Štiblar Kisić in nekdanjim prvim možem onkologije Janezom Remškarjem prihaja do trenj, ni bila že iz poročanja medijev prav nobena skrivnost. Ravno izjava za medije pa je Štiblar Kisićevo spodbudila, da je Remškarja zasebno tožila za kar pet različnih kaznivih dejanj.

Remškar je pred dvema letoma med drugim takratni svoji pomočnici za pravne zadeve poslal vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prepovedi opravljanja dela, novinarjem pa čez nekaj dni poslal izjavo, v kateri je o Štiblar Kisićevi zapisal: »... da je bilo na podlagi anonimne prijave ugotovljeno in potrjeno s strani revizorja, da je prejela nezakonito plačilo za nadurno delo, ki presega 5000 evrov, odredbo za nadurno delo pa je pripravila sama.«

Kot je tožnica zapisala v zasebni kazenski tožbi, je Remškar vedel, da je za nadurno delo prejela 3269,37 evra, odredbo je pripravila kadrovska služba Onkološkega inštituta Ljubljana, podpisal pa jo je Remškar sam.


Zlata Štiblar Kisić. Foto: Aleš Černivec/Delo

Zavrnila pripravo odpovedi za kirurga Breclja

Kot je prepričana tožnica, je Remškar izjave prek sredstev javnega obveščanja podal z namenom zaničevanja, poniževanja in diskreditacije, saj je bila ena od možnih kandidatk za vršilko dolžnosti generalnega direktorja onkološkega inštituta. S tem je, tako piše v tožbi, razžalil zasebno tožilko Zlato Štiblar Kisić, saj da je vedel, da je to, kar raznaša, neresnično, to pa je imelo hude posledice za oškodovanko. S tem je storil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja.

Očitek kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu pa si je Remškar nakopal, saj naj bi zasebni tožilki kot pomočnici generalnega direktorja za pravne zadeve večkrat naročil, naj napiše odpoved pogodbe o zaposlitvi zdravniku Eriku Breclju, ko pa je takšno opravilo kot nezakonito zavrnila, je sprožil postopek za izredno odpoved njene pogodbe o zaposlitvi zaradi domnevnih nepravilnosti pri izplačilu nadur. Pri tem naj je ne bi obravnaval enakopravno v primerjavi z ostalimi pomočniki direktorjev, ki so prejemali izplačila nadur tako kot ona. Ker tega ni problematiziral, se je zasebna tožilka počutila osramočeno in ponižano, je poudarila v tožbi.

Ob očitanih kaznivih dejanjih je vložila še premoženjskopravni zahtevek v višini 12.000 evrov.


Nekdanja pomočnica generalnega direktorja onkološkega inštituta za pravne zadeve Zlata Štiblar Kisić je nekdanjega prvega moža onkologije Remškarja tožila za pet kaznivih dejanj.Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ugotovitev inšpekcijskega nadzora

V odvetniški družbi Matoz, ki so v imenu Janeza Remškarja spisali ugovor na zasebno tožbo, so poudarili, da v konkretnem primeru iz opisa dejanja ne izhaja, da bi toženec storil katerega od očitanih kaznivih dejanj. »Glede na domnevno sporni zapis obdolženega je milo rečeno nenavadno, da se mu na podlagi enega spornega zapisa v zasebni tožbi očita vsa možna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.« V ugovoru so zapisali, da bi moralo sodišče zasebno tožbo vrniti v popravek z zahtevo, da zasebna tožilka za vsako od očitanih dejanj jasno opredeli zakonske znake kaznivega dejanja. Le tako se bo obdolženi lahko sploh zagovarjal in podal ustrezen zagovor.

Med drugim je Remškarjeva obramba pojasnila, da navedbe tožnice glede izplačila nadur niso resnične, kar je razvidno iz inšpekcijskega nadzora. Štiblar Kisićevi so v obdobju od novembra 2014 do junija 2015 izplačali za 5949,76 evra bruto nadur oziroma 3269,37 evra neto. »Glede na takšne ugotovitve inšpektorja domnevno sporne navedbe obdolženega niso bile neresnične, še manj pa podane z namenom zaničevanja, ponižanja ali diskreditiranja zasebne tožilke,« piše v ugovoru.

Po odškodnino na pot pravde

Glede šikaniranja na delovnem mestu so v odvetniški družbi zapisali, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne more biti predmet kazenske zasebne tožbe.

V kazenskem postopku se je Remškar v nadaljevanju soočil le s kaznivim dejanjem razžalitve. A je ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik po končanem dokaznem postopku sklenila, da se ga oprosti očitane obtožbe. Štiblar Kisićevi je naložila še plačilo stroškov postopka in nagrade zagovornika, glede premoženjskopravnega zahtevka v višini 12.000 evrov pa jo je napotila na pot pravde.

Prijavi sovražni govor