Tiskane izdaje
Nekdanja člana uprave Iskre Avtoelektrike Vidic in Lisjak, nekdanji direktor direkcije financ v družbi Stepančič ter nekdanji direktor družbe SFM, ki je končala v stečaju, so bili na prvi stopnji spoznani za krive kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Obsojeni so bili na zaporne in stranske denarne kazni.
Vidicu in Lisjaku je senat na prvi stopnji izrekel po štiri leta zapora in plačilo stranske denarne kazni 1000 dnevnih zneskov, Stepančiču tri leta zapora in plačilo 800 dnevnih zneskov, Groffu pa najdaljšo kazen, pet let in pol zapora, in plačilo 1300 dnevnih zneskov. Senat je pri odmeri kazni v celoti upošteval predlog tožilstva, razen pri Groffu, ki mu je odmeril pol leta nižjo kazen od predlagane. Prav tako sodišče takrat ni ugodilo predlogu tožilstva, naj zoper Groffa odredi pripor.
Tožilstvo jim je v obtožnici očitalo, da so med letoma 2007 in 2009 z vrsto finančnih mahinacij, skupaj s pokojnim direktorjem Iskre Avtoelektrike Alešem Nemcem, načrtovali menedžerski prevzem podjetja in pri tem novogoriško družbo oškodovali za več kot sedem milijonov evrov.
V obtožnici – ovadbe zoper takrat še osumljene je aprila na tožilstvo poslal Nacionalni preiskovalni urad – je obtoženim odčitala, da so od leta 2007 do leta 2009 kot odgovorne osebe družbe pri vodenju gospodarske dejavnosti menda zlorabili svoj položaj s tem, da so v dogovoru z odgovorno osebo družbe z omejeno odgovornostjo, z namenom notranjega prevzema gospodarske družbe, sklepali pogodbe in v njeno škodo prevzemali ter pozneje tudi plačevali obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo.
Pritožili so se vsi obsojeni
Kot so zatrdili, sodba prvostopenjskega sodišča temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem stanju, zbrani in na glavni obravnavi izvedeni dokazi pa ne omogočajo zanesljivega spoznanja, da so obtoženi storili kazniva dejanja na takšen način in v obsegu, kot ga navaja obtožnica.
Višji sodniki so razloge za pritožbe ocenili kot utemeljene. Šele proti koncu dokaznega postopka so namreč začele prihajati na dan nekatere zadeve, ki pa jih senat, kot ugotavljajo višji sodniki, zaradi prepričanja, da je v tej zadevi šlo za poskus menedžerskega prevzema, ni raziskal. In se zato tudi ni opredelil do posameznih razbremenilnih dokazov.
»Upal sem in verjel, da bo prišlo do razveljavitve te nepravične sodbe. Posebej sem zadovoljen, da je višje sodišče uvidelo širši okvir celotne zgodbe, predvsem pa to, da ni šlo za menedžerski prevzem, kar smo ves čas trdili. Zadeva sicer še ni končana, a verjamem, da bomo v nadaljevanju oproščeni vseh obtožb,« je po odločitvi koprskega višjega sodišča za Primorske novice dejal Vidic.
