Ena največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije je tako končana v korist obtoženih.

Maribor - Razvpiti primer Satex je zastaral, je na javni seji sporočil pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru. Ena največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije je tako končana v korist obtoženih, ki bi lahko nemara zahtevali celo odškodnino.

Višje sodišče se z vsebino primera očitno ni preveč ubadalo, vse se je vrtelo le okrog vprašanja, kdaj je proces dejansko zastaral.

Znano je, da je primer obveljal za zastaranega 18. novembra 2010, ko sta potekli dve leti, odkar je vrhovno sodišče na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo prvo pravnomočno sodbo zoper četverico: Boruta Rataja, Štefana Poštraka, Mladena Kerina in Tomislava Ajdiča.

A ustavni sodniki so na pobudo mariborskega okrožnega sodišča (dejansko ga je k temu vzpodbudilo tukajšnje okrožno državno tožilstvo) menili drugače.

Odločili so, da zastaralni rok ni tekel, ko obtoženi zaradi različnih vzrokov (bolezen, izmikanje...) niso bili dosegljivi roki pravice. Ponovljeni postopek na okrožnem sodišču se je nadaljeval in senat je Rataja, Kerina in Ajdiča 10. oktobra lani oprostil; postopek zoper Poštraka je senat zaradi njegovih zdravstvenih težav izločil in ga v ločenem postopku lanskega 13. decembra prav tako oprostil (višje sodišče o pritožbi še ni odločalo).

V primeru omenjene trojice je višje sodišče po besedah sodnice Slavice Gabrovec ugotovilo, da je kazenski pregon zastaral 3. decembra 2011, kar pomeni, da je k famoznemu 18. novembru 2010 prištelo 12 mesecev in 15 dni.

Zastaralni rok je podaljšalo zaradi zdravstvenih težav Kerina, Ajdiča in Poštraka ter prištelo še odsotnost zaradi smrti bližnjih sorodnikov.

V nasprotju s senatom okrožnega sodišča pa ni upoštevalo časa, ko Kerin zaradi težav s hrbtom sprva več kot tri in kasneje več kot pet ur ni zmogel slediti sojenju. »To je nemogoče izračunati,« je poudarila Gabrovčeva.

»Menim, da je v tej fazi odločitev sodišča pravilna,« je dejal višji državni tožilec Zoran Klinc. Eden izmed dveh Ratajevih zagovornikov, odvetnik Emil Zakonjšek, pa je menil, da je sodišče napačno ugotovilo datum zastaranja, ta bi moral biti 18. november 2010.

Obtoženim so namreč sodili še po prejšnjem kazenskem zakoniku, glede zastaranja pa je sodišče uporabilo novejši zakon: »Stari zakonik nima teh določb oziroma je novejši zakonik s to razlago ustavnega sodišča, ki je seveda zelo sporna, strožji za obtožene. S to odločitvijo ne bo zadovoljen nihče. Ne obramba ne javnost niti nihče na sodišču.«

Ni odveč poudariti, da je bil Rataj sodišču zmeraj na voljo, a je sodišče pretrganje zastaralnega roka očitno upoštevalo tudi pri njem.

Tožilstvo je nekdanjemu direktorju sektorja za poslovanje z občani NKBM Borutu Rataju očitalo zlorabo položaja, češ da je že pokojni Miroslavi Bregant dovolil odobravanje tako imenovanih izjemnih posojil. Tomislavu Ajdiču, Mladenu Kerinu in Štefanu Poštraku pa je tožilstvo naprtilo napeljevanje Rataja k zlorabi položaja.

Skupaj da so v obdobju od 16. januarja 1995 do 30. septembra 1996 dobili 948 stanovanjskih in potrošniških posojil v višini 11,26 milijona evrov, domnevno za proizvodnjo kopalniške opreme v podjetju Satexplast, ter si, upoštevaje odplačila, menda pridobili dobrih devet milijonov evrov koristi.