Revizorka: Poslovanje prek vmesnega člena ni sporno

Maribor – Povsem drugače kot izvedenec Drago Dubrovski je revizorka podjetja Auditor Erika Turin ocenila poslovanje Impola prek vmesnega člena, zaradi česar se je na zatožni klopi znašel Impolov menedžment. Zanjo takšno poslovanje ni prav nič sporno.

Med letoma 1998 in 2006 je slovenskobistriški Impol aluminij kupoval prek hčerinske družbe Upimol 2000, ki jo je ustanovil Impolov menedžment z Jernejem Čoklom na čelu. S tem je po mnenju tožilstva, ki se opira na izračun finančne izvedenke Irene Lesjak, nastalo za 1,9 milijona evrov škode, saj bi lahko Impol surovino kupoval neposredno. Na zatožni klopi so se znašli predsednik upravnega odbora Impola Čokl, njegov namestnik in direktor Upimola Vladimir Leskovar ter tudi družba Upimol, ki jo na sodišču zastopa Janko Žerjav, sicer član upravnega odbora Impola.

Čokl, alfa in omega Impola, je že večkrat pojasnil, da so tako ustvarili za 60.000 ton več proizvodov in za 22 milijonov evrov več dobička. Po njegovih besedah bi Impol brez Upimola posloval negativno in bi težje najemal posojila, kar bi vodilo do velikih težav. Za poslovanje prek vmesnega člena, torej Upimola, so se menda odločili, ker Rusi v tistem času zaradi razmer na Balkanu niso hoteli neposredno poslovati z Impolom.

V sodnem postopku, ki se vleče že skoraj poltretje leto, sta nastali dve izvedenski mnenji, na zahtevo obrambe pa tudi revizija. Irena Lesjak je, kot rečeno, izračunala, da je Impol imel za 1,9 milijona škode, medtem ko je revizija Turinove voda na mlin obtoženih impolovcev. Sodišče je zato postavilo še izvedenca Dubrovskega, ki je prikimal Lesjakovi. Razlogov, da Impol ne bi zmogel sam ali prek hčerinske družbe financirati nakupa surovine, ni našel.

»Upimol je bil z minimalnim kapitalom 8000 evrov ustanovljen novembra 1998, že po nekaj tednih pa je lahko izpeljal prvi posel v vrednosti 2,2 milijona. Če bi moral dobavitelje iskati sam, mu to gotovo ne bi uspelo. Tudi financiranje posla brez zagotovil Impola ne bi bilo mogoče,« je dejal Dubrovski.

»Po našem mnenju ni bilo nič narobe,« mu je oporekala Turinova. »Ali vam je znano, zakaj je bila sploh ustanovljena družba Upimol, na čigavo pobudo?« je zanimalo odvetnika Stojana Zdolška. »Brez iniciative in pripravljenosti Srda (Slovenska razvojna družba, op. p.) to ne bi šlo,« je bila jasna revizorka. Po njenem Upimol Impolu ni prevzel nabavnega trga, saj je deloval drugače kot vmesni trgovci. Ob tem je omenila, da je vlogo vmesnega člena nekaj časa opravljal tudi Petrol.

»Ste bili seznanjeni s tem, da Impol ni mogel več pridobivati dodatnih kreditov?« je nadaljeval Zdolšek. »Iz računovodskih podatkov je bilo razvidno, da ima vse premoženje zastavljeno, več kreditov ne bi mogel najeti, tudi če bi želel,« je pojasnila Turinova. Dejala je, da so bili pogoji bank v tistem času zelo strogi, prek hčerinske družbe pa Impol posojil ne bi mogel dobiti, saj bi moral kot matična družba zanje jamčiti. Po besedah Turinove naše poslovno okolje v tistem času tudi ni veljalo za varno, povezovali so ga z vojno na Balkanu, dobavitelji so se ga izogibali.

Leto 1996 je bilo prvo, ko je začela proizvodnja v Impolu spet naraščati, dve leti kasneje je padel celo rekord, je razkrila Turinova. Od leta 1998 do 2006 je v osnovna sredstva vložil 190 milijonov, dobiček z amortizacijo pa povečal za 98 odstotkov. Pojasnila je, da je Impol zagotavljal kapitalsko ustreznost, kreditom na maksimalni ravni je sledila vizija razvoja, poslovne odločitve so bile podprte z ustrezno finančno konstrukcijo.