Tiskane izdaje
Ljubljana – Po dobrem letu (ne)sproščenega dopusta v Dominikanski republiki se bo ubežnik številka ena Robert Časar vendarle preselil v zaporniško celico na Dobu. Predvidoma v nekaj dneh bodo slovenski kriminalisti ponj odšli v Pariz in ga pospremili do Brnika, kjer ga bodo prevzeli pravosodni policisti.
Popolnoma v tajnosti je potekalo iskanje Roberta Časarja, nekdanjega predsednika uprave Luke Koper, ki je bil zaradi kaznivih dejanj pravnomočno obsojen na pet let in devet mesecev zapora, nekaj postopkov – tako kazenskih kot civilnih – pa ga še čaka. Ker 14. marca lani na podlagi poziva ni prostovoljno prišel v zapore na Dobu, je koprsko okrožno sodišče zanj razpisalo evropski nalog za prijetje in predajo ter mednarodno tiralico. Da je pred roko pravice pobegnil, se je nakazovalo že pred pravnomočnostjo sodbe.
Ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za iskanje ubežnika, je slovenska policija na podlagi zbranih obvestil že prav kmalu ugotovila, da si je Časar novi dom našel v Dominikanski republiki, do koder je pripotoval prek Rusije in Paname. Potem pa se je zataknilo. Že 7. aprila lani je slovenska policija nacionalnemu uradu Interpol Santo Domingo v Dominikanski republiki poslala prošnjo, ali bi lahko preverili določene informacije, saj so naši preiskovalci odkrili podatke, katerih sledi so vodile prav v to karibsko državo. A so naleteli na gluha ušesa. Tudi na preostalih nekaj zaprosil ni bilo odziva. Zganili so se šele, ko so naši preiskovalci za pomoč prosili generalni sekretariat Interpola v Lyonu. Prejšnji mesec so iz Dominikanske republike vendarle dobili povratno informacijo, da je Časar v državo vstopil že konec leta 2013.
Iskanje z zvezanimi rokami
Ker Slovenija z Dominikansko republiko nima dvostranskega sporazuma o izročitvah, so čez lužo sami predlagali, da bodo Časarja izgnali, zato so ga 26. februarja vkrcali na letalo za Francijo, na pariškem letališču pa so ga na podlagi prošnje naših varnostnih služb prevzeli tamkajšnji policisti in ga pospremili v pripor. Tam bo od deset do dvajset dni, kolikor potekajo postopki za izročitev. Veliko zapletov ni mogoče pričakovati, saj je Časar na ozemlju EU, zanj pa je razpisan evropski nalog za prijetje in predajo.
Branko Japelj, direktor uprave kriminalistične policije, je bil o tem, da je Interpol v Santa Domingu potreboval kar deset mesecev, da je ukrepal, jasen: »Na policijo so leteli očitki, da nič ne naredimo v zvezi z iskano osebo. To je zdaj dober dokaz, da so naše roke pri iskanju obsojenih ubežnikov zvezane. Tuje varnostne organe lahko samo prosimo, drugih vzvodov nimamo.« Znano je, da policisti in kriminalisti niti na domačem ozemlju nimajo prav lahkega dela, če se morajo zakonito dokopati do obsojenca na begu. Po naši zakonodaji to namreč ni kaznivo dejanje in razen klasičnega policijskega dela, kot je zaslišanje ljudi, ki bi o pobeglem kaj vedeli, nimajo prav veliko manevrskega prostora. Zgolj zato, ker se nekdo skriva pred roko pravice, preiskovalci ne morejo izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov.
Vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič je sicer pojasnil, da so med lovom za Časarjem sumili, da mu nekdo pomaga pri begu, to pa je kaznivo, a se je pozneje, ko je sodišče tudi izdalo odredbo za pregled telekomunikacij, izkazalo, da koristnih informacij s tem niso pridobili.
Zadnja razkrita afera, ko je Časar iz ubežništva prek pooblaščenca legaliziral hišo, po Japljevih besedah na odkritje ni vplivala, saj so takrat že dobro vedeli, kjer se skriva.
Nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja zaradi izogibanja prestajanja kazni zapora ne bo doletel noben nov kazenski pregon, saj pobeg po naši zakonodaji ni kaznivo dejanje. Še od prej pa ga čakajo vsaj štiri kazenske zadeve in prav toliko odškodninskih tožb.
Pobegli Robert Časar je dobro leto s hrvaškim potnim listom (leta 2012 si je namreč uredil tudi hrvaško državljanstvo) pod svojim imenom bival v Santu Domingu, kjer je imel po neuradnih informacijah policije tudi registrirano podjetje. Kaj več o njegovem življenju in preživljanju v eksotični državi ni znanega, konec koncev naših preiskovalcev to niti ne zanima pretirano, saj je bila njihova glavna naloga, da ga ob pomoči tujih varnostnih služb pripeljejo tja, kjer mu je prostor - v zapore na Dob.
Pobeg sam ni kaznivo dejanje
Časarja zaradi izogibanja prestajanja kazni zapora ne bo doletel noben nov kazenski pregon, saj pobeg po naši zakonodaji ni kaznivo dejanje. Ga bo pa na Dobu verjetno čakal strožji režim in težko, da si bo kaj kmalu (kot mnogi drugi obsojeni zaradi kriminala belih ovratnikov) pridobil kakšne posebne ugodnosti, sploh prestajanje kazni na polodprtem oddelku, saj bo težje dokazal, da je zaupanja vreden zapornik, in ni begosumen.
Ker so nekaj mesecev po Časarjevem izginotju kovčke spakirali tudi ostali družinski člani, so se jasno pojavljala vprašanja, kakšna je njihova usoda. Ostali namreč niso bili iskani ali pogrešani, zato se slovenska policija z njimi ne ukvarja, menda pa so vsaj za zdaj ostali v Dominikanski Republiki. »Vse, kar vem o Časarjevem prijetju, je to, kar mi poveste novinarji. Nihče me uradno o njegovem prijetju in postopkih izročanja še ni obvestil in tudi on ni poskušal navezati stikov z mano. Sicer pa mu v tem postopku v tej fazi nimam kaj in ne morem pomagati,« je po tem, ko se je v Sloveniji razširila vest o prijetju na zapor obsojenega nekdanjega prvega moža Luke Koper, odgovoril Daniel Planinšec. »Postopek izročanja obsojenca med državami poteka po zelo dodelanem mednarodnem pravnem postopku. Seveda imam tudi jaz za Časarja nekaj vprašanj, ki mu jih bom postavil, ko se bova srečala,« je povedal Planinšec, ki ima Časarjevo pooblastilo za zastopanje v vseh kazenskih in odškodninskih postopkih pred sodiščem.
»Zanima me, zakaj je sploh pobegnil. In če je že pobegnil, zakaj v takšno državo, ki izroča pobegle obsojence,« je dejal odvetnik in odločno zavrnil, da bi bil Časar v preteklem letu, odkar ga ni v Sloveniji, poskušal vzpostaviti stik z njim. »Ne zdi se mi prav, da je pobegnil. Če bi kontaktiral z mano, bi to pomenilo, da bi sodeloval pri kaznivem dejanju. Tega pa si noben odvetnik ne more privoščiti.« Kljub temu pa kot odvetnik ohranja poslovni odnos do svojega varovanca: »Klienti se obnašajo različno. Neumno se mi zdi, da je sploh šel, toda že pred odhodom sem dobil vsa pooblastila za njegovo zastopanje v vseh sodnih zadevah. Zato sem tudi v predpisanem roku [v treh mesecih] od pravnomočnosti sodbe [odvetniki so sodbo prejeli 11. decembra 2013] vložil na vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zemljišč na Orleški gmajni.«
Vzpon in padec
Časar je kot diplomirani pravnik in vidni član stranke SDS (na njeni listi je neuspešno kandidiral za državnozborske volitve leta 2008) 24. oktobra 2005 postal predsednik uprave Luke Koper, potem ko je s te funkcije po številnih pritiskih nepreklicno odstopil Bruno Korelič. Časarja (in njegovega namestnika Alda Babiča) so nadzorniki iz krivdnih razlogov razrešili 15. junija 2009 in na njegovo mesto imenovali Gregorja Veselka; to zato, ker so že leto prej kriminalisti raziskovali več sumov storitve kaznivih dejanj v več zadevah. Luka Koper je imela še konec leta 2005 le za 35 milijonov dolgov in čez 200 milijonov evrov naložb v različnih oblikah premoženja, konec leta 2008 pa za 200 milijonov evrov dolgov in skoraj nič več premoženja. Luka Koper je septembra 2010 zoper Časarjevo upravo vložila odškodninsko tožbo v skupni vrednosti 32,6 milijona evrov, ki so jo pozneje razbili na šest manjših odškodninskih tožb.
Marca 2010 je policija že opravila hišno preiskavo pri Robertu Časarju zaradi utemeljenih sumov, da je vpleten v sporne posle z zemljišči. Luka je od Mikuževega Premik Neta kupila na Orleški gmajni za 63 hektarov zemljišč, za katera je odštela neverjetnih 20 milijonov evrov. Sodni proces je dokazal, da je Robert Časar samo za te posle prejel 86.000 evrov podkupnine. Sodišče je Časarja (pa tudi poslanca Srečka Prijatelja in posrednika Marjana Mikuža) na prvi stopnji obsodilo januarja 2013, višje sodišče pa je kazen potrdilo na začetku decembra istega leta. (Le, da mu jo je znižalo s šest let na pet let in devet mesecev).
Čakajo ga še vsaj štiri kazenske zadeve
Časarja čaka še kar nekaj sodnih obravnav. Poleg zadeve Orleška gmajna še vsaj štiri kazenske zadeve: odkup desetinskega deleža slovaškega podjetje TTI, za katerega je Luka Koper odštela 25,8 milijona evrov, pri čemer je po ugotovitvah izredne revizije nastalo za več kot 19 milijonov škode, predrag nakup kmetijskih zemljišč v Prekmurju, kjer je Časarjeva uprava načrtovala logistični center, sporno sklepanje posla z Grafistom za parkirišča in zloraba položaja, ko je osebne in družinske obleke nosil v čistilni servis na stroške Luke Koper.
V peti kazenski zadevi (vstop in dokapitalizacija romunske logistične družbe Arad) je bil Časar (tudi uprava podjetja) pravnomočno oproščen.
Poleg kazenskih pa proti Časarju potekajo še štiri odškodninske tožbe Luke Koper: primer TTI, Adriasole in Ecoport, odkup Lune (na prvi stopnji) in primer Grafist na višjem sodišču.
