Romun, ki je napadel bankomat, bolan obležal v bolnišnici v Padovi

Dejanje je ostalo pri poskusu, škode pa je bilo za nekaj sto evrov

Objavljeno
03. julij 2015 17.17
pu lj SKIMMING BANKOMATI
Marko Jakopec
Marko Jakopec
Ljubljana – »Zaradi pljučnice in vnetja sinusov ne morem priti na obravnavo,« je sodišču po faksu sporočil 34-letni Romun Alexandru Gabriel Cretu Torica. Tožilstvo mu očita napad na bankomat, to je menda storil v sostorilstvu, dejanje pa je ostalo pri poskusu.

Sodišče je navzoče seznanilo s podatkom, da je obtoženi zdaj v Padovi, kjer se zdravi za akutno pljučnico in vnetje sinusov, za kar pa ni predložil nobenih dokazov. Predobravnavni narok je zato preložilo na obdobje po sodnih počitnicah, hkrati pa obtoženega pozvalo, naj priskrbi verodostojno zdravniško spričevalo.

Sicer pa obtoženi živi v Italiji, zato je naše sodišče najprej pozvalo oškodovanca, torej banko, ali se strinja, da pregon kaznivega dejanja in njegovo sodno obravnavo prepustijo pristojnemu italijanskemu sodišču. Oškodovanec se je s tem strinjal, saj je bilo škode za le nekaj sto evrov, in zadeva je romala v Italijo.

Obtoženi tudi med neplačniki in dolžniki

Tam pa se s tem niso prav dolgo ukvarjali. Slovenskemu sodišču so sporočili, da po italijanski zakonodaji takšnih dejanj ne preganjajo, in zadevo v celoti vrnili na Okrožno sodišče v Ljubljani. Ime obtoženca najdemo tudi med neplačniki in dolžniki, kot lastnika trgovine z elektronsko opremo s sedežem v Ljubljani.

Napadov na bankomate v različnih oblikah je vse več. Med bolj preprostimi metodami je napad s pomočjo pasti za gotovino, znan tudi pod imenom cash trapping. V teh primerih storilci s pomočjo lepila ali obojestranskega lepilnega traku namestijo letev na režo bankomata za izdajanje denarja, ki je identična originalu. Postopek dviga gotovine uporabnika poteka kot običajno. Na koncu dviga, ko bankomat uporabnika pozove, naj vzame gotovino, pa zaradi nameščene letve to ni mogoče. Uporabniki običajno pomislijo na tehnično napako na bankomatu in tega zapustijo. V tem času pa storilci stopijo do bankomata, odstranijo letev z zagozdenim denarjem in si v škodo uporabnikov njihov dvignjeni denar nezakonito prilastijo.

Vrh kriminalne združbe ostane nerazkrit

Med znanimi zlorabami bankomatov sta tudi »libanonska zanka« (nelegalno nameščeni vložek zadrži vašo kartico in terminal vas znova vpraša po kodi PIN) in skimming (aparat za magnetno branje kartic in lažna videokamera), s katerim prepišejo podatke, zapisane na magnetnem traku, in posnamejo vašo kodo PIN.

Naprave skimming so razširjene tudi drugod po svetu, saj je opremo, potrebno za tovrstne zlorabe, razmeroma preprosto dobiti. Preiskovalci imajo nemalokrat težave z odkrivanjem organizatorjev kriminalnih združb, te operacijo, ki se dogaja pri nas, običajno vodijo iz tujine. Velikokrat tako primejo izvajalce na terenu, a gre le za male ribe, vrh kriminalne združbe pa ostane nerazkrit.