Roparja in pomočnik po priznanju za zapahe

Obsojeni so se zelo kesali in opravičevali, eden tudi bančni uslužbenki. Štirinajst dni po ropu nov rop z istim avtomobilom.

Objavljeno
03. marec 2015 19.49
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – Na celjskem okrožnem sodišču se je končalo sojenje Vladanu Kljajeviću in Luki Ljubičiću zaradi ropa ter Vladimirju Kneževiću Sošiću zaradi pomoči pri ropu poslovalnice banke v Gornjem Gradu septembra lani. Vsi trije so krivdo priznali že prejšnji teden na predobravnavnem naroku. Sodišče je pri izreku kazni povsem sledilo predlogu tožilstva.

Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek je Kljajeviću dosodila tri leta in pol zapora, Ljubičiću tri leta in Kneževiću Sošiću dve leti zaporne kazni. Kot je v obrazložitvi kazni dejala sodnica, gre za zelo hudo kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen od tri do petnajst let zapora: »Druge kazni kot zaporne ne pridejo v poštev. Da se lahko dosodi manj kot tri leta zapora, morajo biti izkazane res velike olajševalne okoliščine.«

Prav na to je upal Knežević Sošić, ki je že na predobravnavnem naroku dejal, da dejanje zelo obžaluje. Pred včerajšnjim izrekom kazni, ko so vsi trije povedali svoje pred sodnico, je še enkrat poudaril, da mu je žal: »Ko sem izgubil službo, sem padel v hudo finančno stisko, nabrali so se mi dolgovi, imel sem že sklepe od davčne za izvršbo, prav tem času sem povzročil tudi prometno nesrečo. Padel sem na dno. Vest me peče, ker sem razočaral mamo, ki je bolna in odvisna od mene.« Dodal je, da je bil tisti dan, ko je vozil in s tem pomagal pri ropu, kot omamljen, kot da ni bil pri sebi. Sodnica temu ni verjela.

Septembrski rop

Prav Knežević Sošić je bil tisti, ki je omogočil, da so do banke sploh prišli. Dan pred ropom, 25. septembra 2014, so se z njegovim avtomobilom renault meganom odpeljali v Gornji Grad ogledat bančno poslovalnico. Naslednji dan so se odpeljali z avtom Knežević Sošićeve mame, audijem A4. Knežević Sošić je druga dva že zjutraj pripeljal do banke, vanjo sta vstopila z maskama in s kapucama ter z imitacijo orožja. Eden od njiju je zaklical: »Rop! Denar. Hitro.« Pobrala sta vsega skupaj 5990 evrov, nato pa pobegnila. Sostorilec ju je odpeljal proti Mozirju.

Kot so pojasnili policisti nekaj dni po dogodku, sta roparja po približno dveh kilometrih vožnje izstopila iz avta in odšla v gozd. Tam sta se preoblekla in skrila dokaze. Pozneje sta v Kokarjah vstopila na lokalni avtobus, del poti ju je peljal tudi eden izmed domačinov. Policisti so vse tri našli še isti dan, Kljajević in Ljubičić sta od takrat v priporu.

Opravičevanja

Že policija je ugotovila, da je bil rop skrbno načrtovan, saj so si storilci območje ogledali in naredili načrt prihoda in pobega. Luka Ljubičić je prav za ta namen prišel iz Srbije in sploh ni prijavil bivanja v Sloveniji. Na vse to je opozorila tudi tožilka Marija Sladič. Čeprav so se vsi trije kesali in opravičevali, je poudarila, da so oteževalne okoliščine vendarle prehude, da bi storilcem pogledali skozi prste. Predvsem je opozorila, da je bil Kljajević zaradi ropa že obsojen, prav Kljajević naj bi bil organizator celotne operacije. To je tudi sam priznal, kot tudi, da je Knežević Sošića napeljal, da je pomagal pri ropu. Tako Kljajević kot tudi Ljubičić sta se za voznika zelo zavzela in sodnici dejala, da je kazen dveh let zapora zanj visoka.

Sodnica vozniku vendarle ni popolnoma verjela: »Ne morem verjeti, da niste vedeli, za kaj gre. Nenazadnje ste šli banko gledat, videli ste, kako sta se druga dva napravila. Dobro je, da ste zdaj ugotovili, da se do denarja pride z delom. Ampak dejanje je prehudo, da bi lahko dala drugačno kazen.«

V preiskavi so zasegli 5806 evrov, ki jih bodo vrnili oškodovani banki. Razliko, ki še manjka, gre za 184 evrov, bosta morala poravnati Ljubičić in Kljajević, ki do pravnomočnosti sodbe ostajata v priporu.

Prva zgodba o ropu poslovalnice v Gornjem Gradu je že dobila epilog, na drugo bo treba še počakati. Komaj tri tedne po tem ropu so namreč isto poslovalnico spet oropali, v tistem ropu se je pojavil avto Knežević Sošića. Ta je že včeraj povedal, da s tem ni imel nič, saj naj bi bil takrat v Nemčiji.