Tiskane izdaje
Kranj - Sojenje nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju zaradi zlorabe položaja v zadevi Aquaplus, ki poteka od letošnjega januarja, bo najverjetneje končano 20. septembra.
Danes so na kranjskem okrožnem sodišču končali dokazni postopek. Precej pozornosti pa je zbudila pripomba Ruparjevega zagovornika Roka Petriča, da bi morala biti evidenca kaznivih dejanj, katera je zagrešila njegova stranka, bolj prazna, kot je.
Tožilstvo Pavlu Ruparju očita, da se je pri projektu načrtovanega kanalizacijskega omrežja, katerega naj bi občina Tržič izvedla skupaj z dunajskim podjetjem Aquaplus leta 2004, osebno okoristil s 40.000 evri.
Na današnji glavni obravnavi je sodnica Marjeta Dvornik prebirala listinsko dokumentacijo, katere pa, kot je priznala, ni prevedel iz nemščine sodni tolmač.
To dejstvo je dalo vetra v jadra zagovorniku Roku Petriču, ki je sodišče opozoril, da so vse listine fotokopirane in da zaradi slabe kakovosti, zlasti ček, katerega je v lipniški banki unovčil predstavnik Aquaplusa v Sloveniji, poslovnež Jurij Pinter, morda sploh niso verodostojne in pristne. Temu ugibanju se je odločno uprla tožilka Renata Vodnjov in dejala, da zagovornik zavaja in gradi konstrukt, da je vse izmišljeno in ponarejeno.
Kakorkoli, za razjasnitve bo potrebno počakati na sodbo. Pri tem pa je pomembno, da se zaradi nedokončanega projekta, katerega je pozneje občina sicer uresničila s pomočjo evropskih sredstev, vzajemno tožita občina Tržič in podjetje Aquaplus, ki je zdaj že v stečajnem postopku.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je potekal gospodarski spor zaradi bančne garancije in kot je povedal pooblaščeni zagovornik občine Tržič Zorko Benedičič, je občina ta spor izgubila, zadevo pa zdaj presoja vrhovno sodišče.
Naj spomnimo, da je Pavel Rupar julija 2004 odšel osebno v Erste bank na Dunaj, vendar banka ni želela izplačati pol milijona evrov. Na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča pa, kot pravijo, čakajo na izid kazenskega postopka proti nekdanjemu županu.
V tem drugem primeru pa Aquaplus od občine Tržič zaradi neuresničenega posla zahteva 494.279 evrov s pripadki, v tem zahtevku pa je 40.000 evrov, kolikor naj bi jih bil 26. februarja 2004 v banki v Lipnici z unovčitvijo Aquaplusovega čeka prejel Jurij Pinter in jih takoj nato izročil Ruparju.
Pavel Rupar je bil doslej štirikrat pravnomočno obsojen. V letu 2007 je bil denarno kaznovan zaradi ponareditve listine, pogojno kazen je istega leta dobil zaradi obrekovanja članov tržiške LDS. V letu 2008 je postala pravnomočna sodba, dve leti zapora s preizkusno dobro treh let in plačilo premoženjskopravnega zahtevka občine Tržič v skupnem znesku 50.724 evra ker je zlorabil položaj pri vgradnji marmorja v hišo nekdanjega sodelavca Lada Srečnika in goljufije pri plačilu študentu Ladu Rotu za delo, ki ga ni opravil.
Z občino se je pogodil tako, da je zneske odplačeval po obrokih, aprila letos, ko je je tik pred zdajci nakazal 4200 evrov, se je izognil izvršbi na svojem domu. Septembra 2010 pa je bil Pavel Rupar na kranjskem okrožnem sodišču obsojen na šestmesečno pogojno kazen, ker si je dal neupravičeno izplačati 2460 evrov za stroške bivanja 17-članske tržiške delegacije julija 2003 v Franciji.
Sodba je postala pravnomočna in do letošnjega 19. marca bi moral nekdanji župan plačati v proračun občine Tržič 5100 evrov. Kot smo izvedeli, zneska še ni poravnal v celoti, zato so pristojni že sprožili postopek za preklic pogojne obsodbe na okrožnem sodišču v Kranju.
