S plačilom lažnih računov denar v slamnato družbo

Maribor – Nekdanjega prvega moža propadlega Cestnega podjetja Maribor Janeza Škoberneta je, skupaj z dvema soobtoženima, danes na sodišču čakal predobravnavni narok v postopku zaradi fiktivnih računov. A pred sodnico je stopil le en soobtoženi in krivdo priznal, saj naj bi jo odslužil z delom v splošno korist.

V družbi Janeza Škoberneta, ta je nekoč tako vodstveno kot lastniško obvladoval Cestno podjetje Maribor (CPM), sta se pod obtožbo znašla Robert Kladnik in Peter Gabor, ki je bil nekdaj direktor podjetja Diroma. Tožilstvo jim očita ponarejanje vrednostnih papirjev, Škobernetu pa še davčno utajo.

Iz obtožnice, ki jo zastopa tožilec Niko Pušnik, izhaja, da je Škoberne kot direktor CPM pri gradnji pomurske avtoceste plačal fiktivni račun slamnate družbe Diroma v vrednosti 170.000 evrov, ki ga je ta izdala za določena dela na tej avtocesti (na mostu Kupetinci). Vendar Diroma ni imela nobenega zaposlenega in torej ni mogla opraviti teh del, zanje pa ni sklenila pogodbe s kom drugim, je pojasnil Pušnik.

Poleg omenjenega je predmet obtožbe še en domnevno fiktivni račun v višini 450.000 evrov. Tega je CPM za nekatera dela pri gradnji Mercator centra Pobrežje v Mariboru plačal še eni po prepričanju tožilstva slamnati družbi, s katero je bil povezan Kladnik, zaposlenih pa menda prav tako ni imela.

Izmed trojice obtoženih je danes na predobravnavni narok prišel le Peter Gabor iz Moravskih Toplic, ki mu je tožilec v primeru priznanja krivde ponudil kazen eno leto in pol zapora, a z možnostjo, da ga nadomesti z delom v splošno korist. Gabor, ki še prestaja zaporno kazen zaradi neke druge zadeve, je to sprejel, sodnica Danila Dobčnik Šošterič pa je predobravnavni narok preložila. Za preložitev sta tudi zaprosila Škoberne in Kladnik, ki ju danes ni bilo na mariborsko okrožno sodišče.

Proti Škobernetu se je že lani začelo sojenje zaradi dveh drugih zadev; poslovne goljufije in poskusa oškodovanja upnikov. Pri poslovni goljufiji mu je tožilstvo naprtilo neplačilo računov podjetju Avto Šerbinek za servis vozil CPM v skupni vrednosti dobrih 15.000 evrov, v postopku za poskus oškodovanja upnikov pa se je v obtožnici znašel precej večji znesek, kar okoli štiri milijone. A kot omenjeno, je ostalo pri poskusu oškodovanja.

V obeh omenjenih primerih je Janez Škoberne, ki se je po stečaju CPM zaposlil v celjski trgovski družbi Ahac, krivdo zanikal in se odločil za sojenje. Kako se bo izrekel glede očitka o plačilu domnevno fiktivnih računov, s čimer je odtekal denar iz CPM, bo predvidoma znano še ta mesec.