Tiskane izdaje
Osumljena 62-letni Mirko Grandošek in 47-letni Dušan Bedjanič sta v imenu družbe Trojna, d. o. o., med 20. majem 2011 in 17. aprilom letos kandidirala na javnem razpisu za sofinanciranje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. A to, kot kaže, ni potekalo po dogovorjenih pravilih.
Uspelo nam je izvedeti, da sta v nadaljnjem poslovanju preslepila Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS), ki je oktobra 2011 s sklepom dodelil 243.750 evrov nepovratnih sredstev družbi Trojna.
Na policiji so s podatki zaradi varstva osebnih podatkov skopi, a sta po naših zanesljivih informacijah osumljenca SRRS preslepila s tem, ko sta v imenu Trojne registrirala Razvojni center Pogon v Zgornji Kungoti, čeprav se dejavnost tam ni izvajala. S tem ravnanjem je bil izpolnjen razpisni kriterij obmejnega problemskega območja, kot eden temeljnih elementov za pridobitev nepovratnih sredstev.
Fiktivni nakupi in formalno prezaposlovanje
Pri nadaljnjih poslih sta Grandošek in Bedjanič menda SRRS preslepila še, ker sta za uporabo strogo namenskih sredstev izvedla fiktivni nakup tehničnega znanja »know-how« za izdelavo zobatih gonil. Fiktivni nakup je bil menda izveden tako, da se v vlogi prodajalca kot kupca investicijskih sredstev pojavljata družbi, ki ju obvladuje Mirko Grandošek (sicer zastopnik oziroma direktor družb, ki so se zaradi sumljivih poslov znašle pod lupo preiskovalcev: Strojna, d. o. o., Strojna gonila, d. o. o., in Nanotehnologija, d. o. o.) ali njegovi ožje povezani družinski člani.
Kupljeno znanje zato ni omogočalo dejanskega tehničnega razvoja, ampak je bil fiktivni nakup menda izveden izključno zaradi črpanja nepovratnih sredstev ter njihovo preusmeritev iz družbe Trojna v mariborsko družbo strojev Strojna, ki pa ni bila izpostavljena nadzoru predstavnikov regionalnega razvojnega sklada.
A če je bil dejanski razvoj kjer koli že ustvarjen, je bil po mnenju preiskovalcev ustvarjen z nadaljnjo kršitvijo temeljnega namena javnega razpisa. Osumljenca sta namesto ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih, kot so določali pogoji javnega razpisa, zgolj formalno prezaposlila lastne delavce iz družb Nanotehnologija, Strojna in Strojna gonila v družbo Trojna. Šlo je namreč za delavce, ki so se s tovrstnim razvojem ukvarjali že do takrat.
Po nam znanih podatkih so kriminalisti doslej zbrali dovolj dokazov za sum, da sta Mirko Grandošek in Dušan Bedjanič storila kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, saj sta menda z omenjenimi posli oškodovala proračun. Kazenski zakonik o tem pravi, da »če je bilo posojilo ali druga ugodnost iz prejšnjega odstavka uporabljena v druge namene, kot so bili dogovorjeni s posojilodajalcem ali tistim, ki je pristojen za odobritev take ugodnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta«.
Podjetnika Mirka Grandoška so že pred približno osmimi leti povezovali z več kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. Mediji so takrat poročali, da je dobro organizirana združba, sestavljena iz davčnega inšpektorja Grozdana Lisice, stečajnega upravitelja Ignaca Mariniča in direktorja več podjetij Mirka Grandoška, menda v žep pospravila velik kup denarja. Trojica je s pomočniki prek najrazličnejših podjetij črpala denar. Zanimivo je, da je domnevni organizator Mirko Grandošek v tistem obdobju kandidiral za direktorja državne davčne uprave.
Okrožno sodišče
Sredi decembra lani in na začetku aprila letos je mariborsko okrožno sodišče opravilo predobravnavni narok, na katerem obtoženci krivde niso priznali. Glavna obravnava se je nadaljevala z zahtevami obrambe za izločitev dokazov. A sodnica je odločila, da so dokazi zakoniti in jih niso izločili. Sledila je pritožba, o kateri zdaj odločajo mariborski višji sodniki.
Na specializiranem tožilstvu so nam pojasnili še, da proti eni fizični osebi ter proti z njo povezanimi fizičnimi in pravnimi osebami postopke vodijo tudi na mariborskem okrožnem tožilstvu. Po naših podatkih so to sumljivi posli Grandoška in njegovih družb.
