Ljubljana – »Slišala sem ta zvok – cak, cak, cak –, ki mu sprva nisem posvečala pozornosti, a se kar ni nehal. Ko sem drugič pogledala skozi okno, sem videla Bobota, ki je zamahoval s sekiro, po obrazu mu je špricala kri,« je na sodišču dogodek, zaradi katerega je na zatožno klop sedel 40-letni Slobodan Bobić, opisovala priča Klavdija P.
Klavdija P. je kot negovalka prihajala k materi Slobodana Bobića, obtoženega umora 50-letnega soseda Jana Šoška 2. junija letos na Delavski ulici v ljubljanskem Zalogu. Tudi tistega dne, ko naj bi Bobić deset minut pred 12. uro na Šoškovem vrtu s sekiro najmanj 37-krat po glavi udaril oškodovanca, ta pa je zaradi hudih poškodb možganov na mestu mrtev obležal, se je ravno ukvarjala z njo in ji umivala lase. Slobodan Bobić oziroma Bobo, kot ga poznajo tamkajšnji sosedje, se je pred tem obnašal običajno, nato pa ga po besedah priče dalj časa ni bilo na spregled. Ko je njegovi mater umivala lase, je slišala zvok »cak, cak, cak«, kasneje pa videla prizor, za katerega si danes želi, da ga ne bi.
Zamahovanje s sekiro naj bi skupaj trajalo okrog deset oziroma celo dvajset minut. Vsega sicer ni mogla videti zaradi ograje, ki deli vrtova sosedov, a je Bobota lahko videla od prsi navzgor. Da je res na lastne oči videla obtoženega, kako zamahuje s sekiro, je ponovila tudi, ko ji je zagovornica Maja Kristan predočila besede obtoženčevega brata, da se od njih k sosedom ne vidi prav nič. Ker je vedela, da sta soseda – Jana sicer sosedje poznajo kot Miho – skregana, ji je bilo po njenih besedah jasno, da obtoženi tam nima kaj početi. Njegovo mater je na hitro odpravila z besedami, da je z Bobotom nekaj narobe in da jo je strah, zato da gre.
Mesto zločina so si ogledali tudi forenziki, preiskovalna sodnica in dežurna državna tožilka. Foto: Dejan Javornik/Slovenske novice
»Sosed je ves krvav
Na sodišču so danes med drugim zaslišali tudi ženo pokojnega Matejo Šoško. Čeprav je prek svojega pooblaščenca sprva sporočila sodišču, da ne želi pričati, ker je še vedno v šoku zaradi dogodka in se ne želi soočiti z obtoženim, pa je nato le prišla na sodišče. Opisovala je, da ji tistega dne »prav nič ni bilo jasno,« o dogodku je izvedela prek znanca, ki jo je poklical in izrekel sožalje. Povedala je, da razlogov za takšno dejanje ne vidi, saj med Mihom in Bobotom ni bilo menda nobenih nesoglasij.
Povedala je, da se je Bobo pred leti odselil iz ulice, ko se je poročil, pred okrog 15 leti pa se spet vrnil. Pisali smo že, da sta bila domnevni morilec in žrtev v preteklosti prijatelja, a se po tem, ko se je pred desetimi leti Bobić vrnil v Zalog, nista več dobro razumela. Šoško je po besedah obtoženega temu celo grozil, da ga bo ubil, ker je Bobić zaradi preglasne glasbe na zabavi poklical policijo. Da mu je govoril o tem, da je sosed agresiven, je na sodišču povedal tudi obtoženčev oče Petar Bobić, ki med dogodkom prav tako ni bil doma.
Kraj, kjer se je zgodil umor. Foto: Igor Mali/Slovenske novice
Šoškova je povedala, da je policija res prišla, ker naj bi bili preglasni, a je Miha Bobotu menda le dejal, naj drugič ne kliče policije in naj mu pove, če ga kaj moti, dogodek pa se je zgodil pred kakima dvema letoma. Povedala je, da z obtoženim po njegovi vrnitvi v Zalog niso več komunicirali. Bobić, ki ga je označila za čudaka, namreč ni niti odzdravljal, po njenih besedah je bil vedno mrk in je oddajal negativno energijo, vsaj sama je tako čutila.
Šoškova je omenila tudi, da so bili pred dolgimi leti povabljeni na Bobićevo poroko, kjer pa je ta njenemu možu in še enemu prijatelju dejal, naj se ne dotakneta njegove žene, to se ji je zdelo čudno. Obtoženi, ki se na sodišču danes ni hotel zagovarjati, pa je komentiral nekatere izjave prič, tudi to – pojasnil je, da je bil Šoško večkrat obsojen v Avstriji in Sloveniji, tudi zaradi posilstev, zato ga je le opomnil. Sodnica na sodišču sicer ni pustila razčiščevanja tega, ali je bil Šoško res obsojen.
Izvedenka o prištevnosti
Zagovornica je že na predobravnavnem naroku predlagala, naj sodišče opravi poizvedbo o oškodovančevi predkaznovanosti. Poleg tega je predlagala, naj sodišče poizve, ali je Bobić svojega brata Zlatka res prijavil policiji, kakor je dejal sodni izvedenki za psihiatrijo – lani zaradi domnevnega nasilja nad očetom, pred sedmimi leti pa sta bila menda brat in oškodovanec vpletena v umor osebe po imenu Aleš G. Sodnico je zanimalo, kaj ima to opraviti s tem postopkom, odvetnica pa je pomenljivo odvrnila, da bo veliko o obtožencu in njegovi osebnosti pričalo tudi, če teh prijav ni bilo.
Sojenje Slobodanu Bobiću. Foto: Marko Feist/Slovenske novice
Pisali smo sicer že, da so že med preiskavo angažirali sodno izvedenko za psihiatrijo, ki je ocenila, da je bil Bobić v času storitve kaznivega dejanja morda le nekoliko zmanjšano prišteven, nikakor pa ni mogoče govoriti o neprištevnosti. In to čeprav je pri njem odkrila znake paranoidne psihoze iz kroga shizofrenije, zaradi česar je bil pred več kot 20 leti tudi hospitaliziran, in po njenem mnenju še vedno potrebuje zdravljenje.
Bobić je že v preiskavi pred preiskovalno sodnico zatrjeval, da tega dejanja ni storil, vendar ni jasno, kako bi lahko pojasnil, da je bilo – sodeč po poročilu Nacionalnega forenzičnega laboratorija – po njegovem telesu in oblačilih veliko Šoškove krvi. To ni vse, eden od dokazov tožilstva je tudi telefonski klic na operativno-komunikacijski center po dogodku iz stanovanja Bobićevih. Na sodišču so ga predvajali danes, v njem pa moški glas sprva – klic se namreč snema, še preden operater dvigne slušalko – v srbohrvaščini nekomu reče, »naj ne pove, da ga je ubil on, temveč naj reče, da je to storil nekdo drug«. Ko se oglasi operater, pa klicatelj – ali gre za Bobića, na sodišču še niso razčiščevali – operaterju pove, da sosed leži na vrtu.
Sojenje se bo nadaljevalo 15. novembra.