Tiskane izdaje
Odprave mejnih kontrolnih točk na notranjih mejah Evropske unije niso pozdravili le navadni državljani, svojevrstna pridobitev je bila tudi za kriminalce, saj ni nobena skrivnost, da je bil s padcem meja omogočen tudi lažji pretok kriminala. Države so zato vzpostavile določene mehanizme, s katerimi so kompenzirale izpad nadzora na zunanjih mejah, že leta 1985 pa so v luksemburški vinorodni vasici Schengen zastavili temelje velikega evropskega brata - schengenskega informacijskega sistema (SIS). Ta je zaživel 26. marca 1995, vanj pa je bilo sprva vključenih sedem držav.
Zdaj je v SIS kakšnih 71 milijonov različnih podatkov, od tega jih je Slovenija vnesla približno 265.000. A če smo pri vnosu na samem repu med državami članicami schengenskega območja, smo pri zadetkih, predvsem glede na število prebivalcev, v samem vrhu.
Privilegiji na zunanji meji so zgodovina
Schengenska pravila privilegirajo države članice Evropske unije, saj ti (načeloma) niso podvrženi strogemu nadzoru ob prehodu državnih meja, a so teroristični napadi v Evropi in grožnje pravila igre spremenili. Na slovenski policiji pojasnjujejo, da so v zadnjih treh letih ob različnih policijskih postopkih zaznali skupno 37 oseb, ki so jih države članice sumile različnih dejanj, povezanih s terorizmom. Največ identifikacij je bilo prav na schengenski meji. Poleg navedenih je policija na podlagi veljavnih indikatorjev za odkrivanje in preprečevanje nasilnega radikalizma, ki lahko vodi v terorizem, zaznala še več oseb, za katere ni zabeležb v SIS. Število vseh oseb se v zgoraj opredeljenem obdobju torej giblje okrog 50 oseb. »Policija ob zaznavi vedno ravna skladno z usmeritvami države, ki je posamezno osebo vnesla v SIS,« pojasnjujejo na generalni policijski upravi.
A je v ogromni bazi podatkov delež tistih, ki jih sumijo terorizma, zanemarljiv. V SIS je še vedno večina podatkov o različnih predmetih, vanj se vnašajo podatki o osebah, iskanih z mednarodno tiralico ali zaradi evropskega pripornega naloga, podatki o tujcih, ki niso državljani EU in imajo prepoved vstopa v to območje, prav tako podatki o pogrešanih osebah in o ljudeh, iskanih zaradi sodnih postopkov, pri čemer ne gre samo za obtožence in obsojence.
Zdaj so v schengenskem sistemu vse države članice Evropske unije, razen Hrvaške, Cipra in Irske, ter štiri države, ki niso članice, to so Islandija, Norveška, Švica in Liechtenstein. Slovenija se je v SIS vključila 1. septembra 2017, od takrat do včeraj pa so zaznali skoraj 78.000 oseb, ki so jih vnesle druge države članice, izsledili 4721 ukradenih vozil, 3313 ponarejenih ali sumljivih listin, 99 ponarejenih bankovcev, 30 kosov orožja, z nadgradnjo sistema v SIS-2, v katerega se vnašajo še dodatni podatki, pa so odkrili tudi osem kosov industrijske opreme.
Na izpad sistema se ne gre zanašati
Način in čas hranjenja podatkov v SIS sta določena po konvenciji, brisanje podatkov pa ureja vsaka nacionalna zakonodaja. Razumljivo se brišejo takrat, ko ni več nobenega razloga, da bi jih še hranili, denimo, ko primejo iskano osebo ali odkrijejo ukradeni avtomobil.
Vsaka država je lastnica podatkov, ki jih vnese, to pomeni, da imajo druge le vpogled vanje, brisati ali spreminjati pa jih ne morejo. Kdo bo vnašal in kdo gledal podatke, je stvar vsake posamezne države, konvencija daje samo napotke. Tako recimo carina nima vpogleda za osebe, iskane z mednarodno tiralico, saj po teh podatkih lahko brskajo samo policijski in pravosodni organi.
Od leta 2010 do včeraj so na podlagi preverjanj v SIS v tujini odkrili in Sloveniji izročili 324 ljudi, za katere so slovenska sodišča razpisala evropski nalog za prijetje in predajo oziroma mednarodno tiralico. Slovenija pa je v tem času izsledila 589 ljudi, ki so jih na podlagi omenjenega naloga za prijetje in predajo ali tiralice vnesli v SIS in so jih iskali tuji varnostni ali pravosodni organi.
Čeprav je informacijski sistem nenehno obremenjen, od včeraj pa še bistveno bolj, se na izpad ne gre zanašati. Do zdaj se je to zgodilo izjemno redko, poudarjajo na policiji. Če bi morebiti res prišlo do izpada glavnega sistema, se ta preklopi na nacionalno kopijo, zato ni pričakovati, da bi zaradi tega nastal kaos.
Na slovenski policiji poudarjajo, da so v postopku obravnave ukrepa sistematičnega nadzora na zunanji schengenski meji opozarjali na nesorazmernost ukrepa glede na zasledovane cilje, prav tako so predlagali več izjem od sistematične kontrole vseh potnikov. A je bila uredba pozneje sprejeta in je brez izjem zavezujoča za vse države članice.
