Že ob vložitvi tožbe zoper Republiko Slovenijo so v SDS tožbeni zahtevek utemeljili s tem, da je »vsakomur jasno, da je bila ta sodba v funkciji volitev, saj je bilo zaradi nezakonitega prestajanja zaporne kazni predsedniku SDS onemogočeno sodelovanje v predvolilni kampanji«. Poseg afere Patria na državnozborske volitve pa je bil po njihovi oceni tako velik, da je vplival tako na volilno udeležbo kot na volilni rezultat. Janša je namreč po obsodbi v zadevi Patria odšel na prestajanje zaporne kazni 20. junija 2014, volitve pa so bile 13. julija 2014.
Od države SDS terja 886.257 evrov z obrestmi in pri tem predlaga državnemu pravobranilstvu, da odškodnino izterja od nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria, vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki je po odhodu Zobec Hrastarjeve med odvetnike prevzel primer, nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, razpravljajoče okrajne sodnice Barbare Klajnšek in »ostalih sodnic in sodnikov ter tožilcev v zadevi Patria«.
»Neresnice in prirejeni dokazi«
Kot dokaz, da je bila škoda povzročena namerno, in ne iz malomarnosti, pooblaščenec SDS odvetnik Franci Matoz navaja, da je bilo v sodbah ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča ugotovljeno, da je tožilka Zobec Hrastarjeva v obtožnem predlogu zapisala neresnico in priredila dokaz, kar po odvetnikovih besedah kaže, da je ravnala v nasprotju z dolžnim ravnanjem in pooblastili. Kot naslednji argument navaja, da je višji sodnik Milan Štrukelj, ki je predsedoval senatu višjega sodišča pri obravnavi pritožbe na prvostopenjsko sodbo v omenjeni zadevi, menda povedal Jožetu Razpotniku, da je bila pritožba zavrnjena, ker je za to dobil ukaz »z vrha«. Zato je Matoz predlagal zaslišanje Razpotnika in Toneta Krkoviča, ki da mu je Razpotnik povedal za Štrukljevo izjavo. Prav tako naj bi o namerni škodi znala izpovedati zakonca Radovan in Mira Marvin (ki sta svojo izjavo tudi notarsko overila), kako je takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša nekemu kolegu na javnem kraju razlagal, da je treba Janšo »sf...«.
V potrditev prepričanja, da je bila celotna zadeva vodena v obsodbo Janše, SDS navaja, da je Masleša sebe imenoval za predsednika senata vrhovnega sodišča, ki je odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti proti obsodilni sodbi. Po Matozovih besedah je bila takšna odločitev izvedena mimo pravil, saj bi se moral Masleša iz odločanja izločiti, kar je po njegovih besedah ugotovilo tudi ustavno sodišče v odločbi, s katero je razveljavilo obsodilno sodbo. V podkrepitev svojih trditev SDS kot priče predlaga tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica ter profesorja na fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja. Omenjene pravnike so že ob vložitvi tožbe navedli kot tiste, ki so že med procesom Patria opozarjali na »nestrokovno ravnanje sodišča«.
Država po drugi strani meni, da SDS nima podlage za tožbo oziroma da niso izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti.
Razpravljajoča sodnica Metka Turk je nadaljevanje prvega naroka preložila na 13. december, ko bodo zaslišali Janšo.
Odškodnine zahtevajo tudi posamično
Odškodninske tožbe zaradi nezakonitega pripora ali prestajanja zaporne kazni so napovedali tudi v kazenskem postopku Patria obsojeni Janša, Krkovič in Ivan Črnkovič. Vsi trije so odšli na prestajanje kazni in del zaporne kazni že prestali, 2015. pa je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje, a je kazenski pregon nato absolutno zastaral. Vrhovno sodišče je zastaranje potrdilo februarja 2017.
Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, od države zahteva 900.000 evrov, Krkovič, ki je na zaporniški žimnici spal 259-krat, pričakuje 600.000 evrov. Črnkovič (v zaporu je bil 184 dni) od države zaradi nezakonitega zapora in posega v čast in dobro ime terja 460.000 evrov, za družbo Rotis, ki naj bi zaradi tega utrpela milijonske izgube, pa 13 milijonov evrov odškodnine. Na pravobranilstvo so naslovili odškodninske zahtevke, a ponudbe pravobranilstva, ki je bila bistveno nižja od zahtevanih zneskov, niso sprejeli, zato so napovedali skorajšnjo vložitev tožb.
Zapleti z vročitvijo tožbe
Današnji narok v pravdi med SDS in državo je sodišče poskušalo izkoristiti za vročitev tožbe, ki jo je specializirano državno tožilstvo vložilo proti Janši za odvzem premoženja domnevno nezakonitega izvora, v višini skoraj 400.000 evrov, v pol leta pa mu je še ni uspelo vročiti. A tudi današnja poskusa nista bila uspešna, saj predsednik SDS pošiljke ni hotel prevzeti od uslužbenca sodišča. Janša sicer trdi, da mu je bila sodna pošta vročena že maja, ko mu jo je sodni kurir pustil na dvorišču, sodišče pa vztraja, da mu tožba še ni bila vročena v skladu z zakonom o pravdnem postopku (ZPP).
Janša je 21. maja na twitterju zapisal, da je »neznan storilec na naše dvorišče odvrgel smrdeč paket brez uradnih oznak. Vzeli rokavice in vrgli v smetnjak«. K temu je priložil fotografiji. V torek je ponovno na tem spletnem komunikacijskem omrežju spomnil, da mu je bil paket »odvržen pod nabiralnik že 18. maja«, da smatra, da mu je bila tožba, ki jo je proti njemu že 18. aprila vložilo specializirano tožilstvo, vročena že takrat, pa je ponovil tudi danes po končanem prvem naroku v pravdi SDS proti državi. Pri tem je seveda zanimivo, da v zapisu na twitterju besedo 'vročena' Janša zapiše v narekovajih.
Sodišče po drugi strani pojasnjuje, da mu tožba še ni bila vročena v skladu z zakonom o pravdnem postopku. Prejšnji teden smo pisali, da je Pošta Slovenije zavrnila osebno vročanje pošiljke, ker je težja od dveh kilogramov, kar je navječja teža, zato se je sodišče odločilo za vročanje po sodnem kurirju. A tudi ta vročitev ni bila uspešna, saj Janša ni prostovoljno dvignil pošiljke po tem, ko mu je bilo puščeno obvestilo sodišča, hkrati pa je pošiljka prevelika, da bi jo kurir pustil v njegovem nabiralniku, kar je pogoj za uspešno nadomestno vročitev v skladu z zakonom. »Iz navedenega torej izhaja, da se po procesnih določbah pošiljka ne more šteti za vročeno,« pravijo na sodišču.
Sodišče je nato postavilo zasebnega vročevalca, a je ta vročitev odklonil, češ da poslovno sodeluje z Janševim sorodnikom. Tožilstvo je v ponedeljek predlagalo novega vročevalca in »bo sodišče predvidoma nadaljevalo postopek«.
Ignoriral vročitev ...
Sodišče je Janši danes ponovno poskušalo vročiti pošiljko pred sodno dvorano po koncu naroka v pravdi SDS proti državi, a Janša sodne pošiljke ni hotel prevzeti, saj je dvakrat gladko ignoriral uslužbenca sodišča, ko mu je ta poskušal vročiti zajetni paket. Na novinarsko vprašanje, zakaj pošiljke ni prevzel, je odgovoril, da je tožilstvo že zdavnaj zamudilo zakoniti rok za vložitev tožbe, češ da je ta potekel že pred dvema letoma in da so mu »isto tožbo že 'vročili' 18. 5. 2017«.
Po njegovem je današnji poskus vročitve sodne pošiljke pred televizijskimi kamerami namenjen temu, da se poskuša njemu in stranki škodovati pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v nedeljo. V primeru tožb novinark nacionalne televizije je bila po njegovih besedah takšna »fikcija vročitve upoštevana, tukaj pa jim roki očitno ne odgovarjajo in se zdaj sprenevedajo zato, da bi sam cirkus pomaknili čim bližje volitvam«. »Vročitev je bila izvršena v skladu z razlago zakonodaje, kot jo uporabljajo sodišča, zato sem pričakoval, da se bodo stvari odvijale naprej,« je dejal.
Na sodišču glede današnjih zapletov z vročitvijo pravijo, da so po tem, ko Janša ni prevzel pošiljke, o tem sestavili uradni zaznamek. Kot pojasnjujejo, ZPP med drugim določa, da se sme sodno pisanje vročati na sodišču, če je naslovnik tam, ne predvideva pa, da bi se pisanje na sodišču v primeru odklonitve lahko pustilo in se štelo za opravljeno.
Ob tem so dodali, da je stvar sojenja, »ali in kakšne posledice je imelo dejstvo, da je toženec pisanje videl in fotografiral«. »Pri tem poudarjamo, da se sodišče pogosto srečuje s težavami pri vročanju pošiljk, ko tožba ali druge vloge in priloge presegajo težo dveh kilogramov in gre za tovrstne posebnosti pri vročanju. V takšnih primerih je zato treba poseči po vročevalcu, kar podaljša postopek vročanja. Pri tem pa sodišče tudi nima nikakršnih vzvodov prisiliti ali kakorkoli sankcionirati zasebnega vročevalca, ko ta ne želi vročiti pošiljke v vročanje,« so še dodali.
... a so mu tožbo vendarle vročili v državnem zboru
A popoldne so s sodišča sporočili, da so vendarle uspeli izpeljati tako imenovano fiktivno oziroma nadomestno vročitev po zakonu o pravdnem postopku. Kot pojasnjujejo, je bila »tožba toženi stranki danes ob 15.20 vročena na delovnem mestu v prostorih Državnega zbora na način, kot ga določa drugi odstavek 140. člena Zakona o pravdnem postopku«.
Omenjeni člen namreč določa, da se pisanje, »če se vroča na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, vroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli«.
Iz tega je razbrati, da vročevalec pošiljke s tožbo in prilogami ni vročil Janši, temveč drugemu zaposlenemu v državnem zboru, s čimer je zadoščeno zakonskemu pogoju fiktivne vročitve.
Janša ima sedaj 30 dni časa, da odgovori na tožbo. Če nanjo ne bo odgovoril, sodišče izda tako imenovano zamudno sodbo.