Serijski vlagatelji tožb kvarijo sodno statistiko

Ljubljana – Sodišča ljubljanskega sodnega okrožja so lani število nerešenih zadev zmanjšali še za dodatnih deset odstotkov, ker je ob stalnem naraščanju pripada novih zadev zavidljiv dosežek. Vendarle pa jim statistiko kvarijo tudi zadeve, ki po zdravi pameti ne sodijo na sodišče.

Predsednik sodišča Marjan Pogačnik je letos, ko je predstavljal statistiko dela ljubljanskega okrožnega sodišča, pohvalil delo svojih kolegov na ljubljanskem okrožnem sodišču in osmih okrajnih sodiščih ljubljanskega sodnega okrožja. »Okrožno sodišče v Ljubljani doslej še ni prejelo toliko zadev kot lani. Aprila lani sem napovedal, da bo novih zadev 60.000, in nisem se veliko zmotil, saj jih je bilo več kot 59.500. To je 2430 zadev več kot leto prej. Samo od leta 2009 se je pripad z 49.534 zadev povečal za 10.000 zadev,« je povedal in dodal, da je sodišče prvič tudi rešilo več kot 60.000 zadev. »Tudi število nerešenih zadev konec leta je bilo najmanjše doslej, 16.569. Doslej se je to gibalo med 17 in 19.000. Število nerešenih zadev se je leta 2014 tako zmanjšalo za deset odstotkov.«

Bolestno tožarjenje in iskanje zarot

Nerešene zadeve so se po njegovih besedah pomembno zmanjšale pri gospodarskih sporih, in sicer za 1882, pri brezplačni pravni pomoči za 589, pri pravdi za 329 in na kazenskem področju za 138 zadev. Pri tem je poudaril, da ljubljanski kazenski sodniki rešujejo tudi zadeve specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah.

Pri reševanju kazenskih zadev se je čas skrajšal skoraj za deset odstotkov, to je na 14,8 meseca, na preiskovalnem oddelku na sedem mesecev, pri reševanju gospodarskih sporov pa na 14,6 meseca. »Ugodni so tudi časi reševanja pripornih zadev, ki so absolutno prednostne, saj je obdolžencu odvzeta prostost. Preiskava v priporni zadevi v povprečju traja 1,47 meseca,« je še poudaril Pogačnik.

Čeprav je ljubljansko okrožno sodišče izdatno zmanjšalo število nerešenih zadev, pa se ob nekaterih primerih poraja vtis, da bi bila lahko ta številka še višja, če se sodnikom in strokovnim delavcem ne bi bilo treba ukvarjati z zadevami, ki kažejo očitne znake kverulantsva (bolestno tožarjenje, pritoževanje zoper vse neugodne odločitve, stoodstotna zaverovanost vase, iskanje zarot).

Ena od serijskih vlagateljic tožb je denimo Mojca Vočko, znana iz postopkov, ki zadevajo veliko število golobov in drugih živali v najetih stanovanjih, ki v sodnih sporih ni le z lastniki stanovanj, temveč tudi z novinarji. Vložila je namreč že vrsto zasebnih tožb zoper več novinarjev Dela, Slovenskih novic, Planeta Siola in drugih medijev. Evidenca kaže, da je na kazenskem in pravdnem oddelku okrožnega in okrajnega sodišča njeno ime omenjeno v 83 zadevah.

Le nekatere od teh tožb na sodišču še ni končala z epilogom, več tožb pa je ljubljansko okrožno sodišče že zavrnilo. Vzbuja se vtis, da Vočkova toži prav vsakega, ki na kakršen koli način ali v kateremkoli kontekstu omeni njeno ime. Glede na to, da gre za vsaj nenavadno, če že ne kaj drugega, visoko število sodnih zadev, se pojavlja vprašanje, ali ima sodišče, ali kdorkoli drug možnost, da prepreči, da bi kakšna zadeva zaradi kakršnih koli razlogov ne prišla pred sodnike.

Poslovna sposobnost se lahko odvzame le delno

Profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Rajko Pirnat je zadevo komentiral z besedami, da ima praviloma vsaka oseba pravico uveljavljati sodno varstvo. Te pravice ni mogoče omejiti, razen če bi bilo iz okoliščin mogoče utemeljeno sklepati, da se je zaradi vrste in načina uveljavljanja sodnega varstva, vsebine vlog na sodišče in siceršnjega ravnanja tožnice v razmerju do drugih strank in sodišča izkazalo, da je mogoče dvomiti, ali ima oseba v celoti vse zmožnosti, ki ji zagotavljajo popolno poslovno sposobnost. O tem odloča v nepravdnem postopku sodišče, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog skrbstvenega organa, javnega tožilca in nekaterih drugih možnih predlagateljev. Poslovna sposobnost se odvzame le delno (na primer glede vlaganja tožb in drugih vlog na sodišče), kolikor je potrebno glede na okoliščine primera.

Včasih serijsko vlaganje tožb marsikomu vzbudi sum o opravilni in poslovni sposobnosti tožnika. Zakon o nepravdnem postopku tako določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Postopek za odvzem poslovne sposobnosti se začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.

Če so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno. Pravnomočen sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti pošlje sodišče pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva in pristojnemu matičarju. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti.

Če sodišče zavrne predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, lahko odloči, da se pred potekom določenega roka, ki ne sme biti daljši kot eno leto, ne more predlagati vrnitev poslovne sposobnosti, če iz rezultata celotnega postopka izhaja, da v določenem roku ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja osebe, ki ji je bila poslovna sposobnost odvzeta.

Zakonodaja torej ponuja kar nekaj možnosti in poti, s katerimi je mogoče ob izpolnjevanju vseh pogojev in predpisanih postopkov serijskim vlagateljem tožb preprečiti njihovo početje in tako razbremeniti sodišča.