Sestre uršulinke pričakujejo le pravično odškodnino

Kranj – Kranjska okrožna sodnica Eva Hartman bo v prihodnjih dneh odločila, ali bo Uršulinski samostan Sv. Duh v tožbi od države dobil milijon evrov zaradi nezmožnosti upravljanja poslovne stavbe in garaže v Blaževi ulici v Škofji Loki, ki ju je zasedal etnografski muzej, pred podržavljenjem pa sta bili v lasti uršulink.

Denacionalizacijski postopek za omenjeni nepremičnini se je vlekel kar 18 let in uršulinke so bile, kot je pojasnila predstojnica redovnic Judita Mihelčič, pripravljene vzeti obveznice in se niso potegovale za vračilo v naravi. Hkrati so bile pripravljene stavbo, v kateri je bil velik muzejski depo, prepustiti državi. Po podržavljenju po 2. svetovni vojni, ko so morale zapustiti grad in okoliške stavbe, so se namreč preselile na kmetijo k Svetemu Duhu pri Škofji Loki. Tudi po odločbi o denacionalizaciji, ki je postala pravnomočna februarja 2007, pa je trajalo kar 18 mesecev, da se je etnografski muzej dejansko izselil. Po dosegljivih podatkih je zdaj ta stavba prazna.

Z državnega pravobranilstva, ki zastopa državo, smo dobili pojasnilo, da je Uršulinski samostan tožbo v zadevi, ker ni mogel uporabljati omenjenih nepremičnin od uveljavitve zakona o denacionalizaciji 7. decembra 1991 do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji v konkretni zadevi 3. februarja 2007, vložil na sodišče 30. decembra 2009, sodišče pa jo je državnemu pravobranilstvu vročilo 31. marca 2010.

Na petkovem naroku je sodnica obe strani v pravdni zadevi pozvala k poravnavi, a je pravobranilka Ivanka Jerala pojasnila, da nima pooblastila za poravnavo ne v višini prve sodne cenitve, katere glavnica je 644.000 evrov, ne po drugi dopolnjeni cenitvi, ki znaša 1,004 milijona evrov. Predlog bi pravobranilstvo sicer lahko predstavilo vladi, toda na odločitev bi morali čakati približno dva meseca.

Pravobranilka je še pojasnila, da se strinja s principom cenitve, ki je bil upoštevan v prvem primeru, redovnice pa so, kot je razložila odvetnica Marjeta Šinkovec, za drugega. Poleg tega bi morali upoštevati tudi zamudne obresti od januarja 2008 in pravdne stroške.

Na koncu sta se stranki strinjali, naj sodnica razsodi, tožeča stran pa je napovedala, da sicer vztraja pri tožbi za milijon evrov, a se je po sodbi še pripravljena pogovoriti z državo. Pričakujejo pa, da bo državno pravobranilstvo v prihodnje bolj aktivno.