Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za notranje zadeve je za vladno obravnavo pripravilo zakona o organiziranosti in delu v policij. Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic pravi, da želijo izboljšati pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki so se pokazale v praksi, sicer pa novela ne prinaša večjih sistemskih sprememb.
Šefic pojasnjuje, da novela zakona zagotavlja boljšo organiziranost policije in fleksibilnejšo ureditev pri posebnostih delovnopravnih razmerij, ki je nujno potrebna, saj se policija srečuje z vse bolj sofisticiranimi oblikami kriminala. Med drugim uvaja enakopravno obravnavanje uslužbencev policije, ki niso pripadniki Posebne policijske enote (PPE) in opravljajo naloge skupaj s PPE. Tako novela prinaša rešitev, da pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini, kot to velja za policiste PEE, skladno s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Karierni sistem za zagotavljanje strokovnosti
Ena od večjih novosti je po besedah državnega sekretarja vzpostavitev lastnega kariernega sistema, s katerim se bo policiji zagotavljal strokovni kader, ki bo sposoben vzdrževati kontinuirano stopnjo varnosti državljanom RS in notranje varnosti v državi. V zakonu želijo določiti, kdo je karierni policist (to je tisti, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji), in v nadaljevanju predpisati, kakšne kompetence mora izpolnjevati za zasedbo določenih delovnih mest.
»Pri uvajanju kariernega sistema smo imeli nekaj nesoglasij z reprezentativnimi sindikati,« je ob tem povedal Boštjan Šefic. »Sindikalisti so prepričani, da je uvajanje kariernega sistema v zakon nepotrebno, saj to področje že podrobno ureja kolektivna pogodba.« Sestavljalci sprememb zakona so kljub temu poudarili, da je zadevo treba urediti tudi v zakonu, saj gre za relativno zaprt sistem, ki ima svoje posebnosti. Predlagana sprememba tako podrobno ureja vertikalno in horizontalno napredovanje v policiji ter zagotavlja kontinuiteto znanja, izkušenj in usposobljenosti zaposlenih v policiji.
Šefic je opozoril tudi na spremembe glede statusa policistov in določa posebnosti ureditve delovnopravnih razmerij. Novela prinaša razlikovanje v višini dodatka, če gre za pripravljenost za delo na domu in pripravljenost za delo na določenem kraju.
»Za člane posadk policijskih zrakoplovov, policiste, ki opravljajo naloge policijskih potapljačev, in policiste specialne enote, ki opravljajo naloge protibombne zaščite, novela predvideva poleg letnega dopusta še dodatnih 15 dni na leto za izvajanje dejavnosti za ohranjanje in obnavljanje psihofizičnih sposobnosti,« je razložil državni sekretar in pojasnil, da gre za ureditev, ki je po vsebini enaka rekreacijskemu dopustu, do katerega so upravičeni pripadniki Slovenske vojske, ki opravljajo enaka ali podobna dela. Poudaril je, da ne gre za dodatni dopust, ampak za strogo usmerjen program za zagotavljanje ustrezne psihofizične pripravljenosti policistov.
Šefic je posebej opozoril na novosti zakona, ki zadevajo policijske naloge, ki jih je treba opraviti v polnem delovnem času. Izvajanje veljavne določbe je v praksi pripeljalo do oškodovanj uslužbencev policije in neučinkovitega izvajanja nalog policije. Z uveljavitvijo spremembe 73. člena za policiste Sektorja za posebne naloge tako ne bi več veljala omejitev glede nadurnega dela iz četrtega odstavka tega člena (20 ur na teden in 80 ur na mesec), edina omejitev bi bila, da povprečno tedensko število ur rednega dela, skupaj z nadurami, ne bi presegalo 48 ur v posameznem referenčnem obdobju (štiri- oziroma šestmesečnem), pri čemer skladno s šestim odstavkom tega člena na letni ravni policisti ne bi smeli preseči najvišjega dovoljenega števila nadur (210 ur na leto).
Državni sekretar je posebej poudaril, da je novela rezultat tesnega sodelovanja s policijo in reprezentativnimi sindikati, avtorji sprememb pa so kar se da upoštevali sugestije in predloge stroke. »Nekaj manjših razhajanj mnenj je bilo, vendar je za njihovo usklajevanje še dovolj časa, saj bo državni zbor novelo zakona obravnaval po rednem postopku.«
Dva sindikata, dve različni mnenji o spremembah
Novelo zakona bi morala vlada obravnavati na svoji prejšnji seji, vendar jo je zaradi protesta Policijskega sindikata Slovenije umaknila. V dopisu, ki ga je podpisal predsednik PSS Radivoj Uroševič, so zapisali, da posredovane obrazložitve glede sodelovanja javnosti oziroma pripomb sindikatov, ki se konkretno nanaša na posredovane pripombe PSS na karierni sistem in pripravljenost na določenem kraju, vsebujejo nepopolne obrazložitve in utemeljitve PSS, zaradi česar je vsebina gradiva nekorektna in zavajajoča in tako ne kaže dejanskega stanja.
Nasprotno pa so v Sindikatu policistov Slovenije obžalovali umik novele z dnevnega reda seje vlade zaradi protesta Policijskega sindikata Slovenije – PSS. Adil Huselja v imenu PSS zatrjuje, da se v sindikatu strinjajo z osnovnimi usmeritvami in cilji novele, predvsem pa z urejanjem specifičnih delovnopravnih institutov, ukrepi za odpravljanje kadrovskega deficita, višjo ravnjo pravne pomoči in postavitvijo temeljev kariernega sistema v policiji. Pri pripravi novele so konstruktivno sodelovali in zato pričakujejo, da bo vlada predlagane rešitve upoštevala.
