Škoberne: Ni šlo za slamnato podjetje, ampak za podizvajalca     

Nekdanji direktor CPM Janez Škoberne 
se na sodišču zagovarja zaradi zlorabe položaja.

Objavljeno
12. marec 2015 19.31
Novo mesto, 6.11.2013, sojenje Masero Zvonimir. Foto: Marko FeistL
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor

Maribor – Nekdanji prvi mož zavoženega Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janez Škoberne je včeraj v svojem zagovoru na sodišču pojasnjeval dva sporna posla, pri katerih po njegovih navedbah ni šlo za oškodovanje CPM. Tožilstvo mu očita plačilo fiktivnih računov v skupni višini 620.000 evrov.

Škobernetu v tem sodnem procesu pred Okrožnim sodiščem v Mariboru na zatožni klopi delata družbo še Peter Gabor in Robert Kladnik; prvi v vlogi direktorja podjetja Diroma, drugi pa direktorja družbe Ekos Celje. Tožilec Niko Pušnik je včeraj na začetku sojenja na kratko povzel vsebino obtožnice, v kateri je Škobernetu naprtil zlorabo položaja in povrhu še davčno utajo, soobtoženima Gaborju in Kladniku pa pomoč pri zlorabi položaja.

Po besedah tožilca je Škoberne pred leti kot direktor CPM pri gradnji pomurske avtoceste sklenil podizvajalsko pogodbo z družbo Diroma, s katero se je ta obvezala za dela na viaduktu Kupetinci. Diroma je dobila plačilo v višini 170.000 evrov, čeprav storitev kot slamnata družba brez zaposlenih ni opravila, s čimer je Škoberne oškodoval CPM. Ob tem je predmet obtožbe še domnevno fiktivni račun v višini 450.000 evrov; tega je CPM za določena dela pri gradnji Mercator centra Pobrežje v Mariboru plačal Ekosu Celje, ki pa prav tako ni imel zaposlenih in menda ni opravil plačanih storitev.

Nekdanji alfa in omega CPM je včeraj na sodišču zanikal, da bi bil Ekos Celje slamnato podjetje. Po njegovih besedah je CPM Mercator center gradil s podizvajalci, ki jim je oddal 80 odstotkov posla, Ekos pa je bil eden od podizvajalcev in je dela (ureditev dostopne ceste, odvodnjavanja, hortikulture ...) tudi izvedel, je zatrdil Škoberne. Oziroma jih je sam opravil eno polovico, drugo pa oddal podizvajalcem, je dodal.

O gradnji objekta Kupetinci je bilo iz njegovega zagovora razumeti, da je bil izvajalec zdaj tudi že propadli NGR (CPM je prevzel to podjetje), ki pa ni imel potrebne opreme za narivanje. Povrhu jim inženirski biro Ponting ni izročil projekte dokumentacije, ker je NGR ni plačal. Ponting je menda zahteval plačilo v gotovini, ki jo je nato CPM dobil od Dirome, potem ko ji je nakazal spornih 170.000 evrov.

Na vprašanje tožilca, zakaj je za izvedbo zahtevnih del sklenil pogodbo z Diromo, ki ni imela referenc, je Škoberne odvrnil, da je bila takrata oprema CPM zasedena in sami niso bili sposobni opraviti del.

Škobernetov zagovornik, odvetnik Stojan Zdolšek, je ugovarjal pravni naravi obtožbe; po njegovem gre v njej za historično isto dejanje, ki ga obtožnica kvalificira kot zlorabo položaja in sočasno kot davčno zatajitev, ker se med sabo izključuje. A sodnica Danila Dobčnik Šošterič mu je odvrnila, da je obtožnica pravnomočna.