Škodo v rezidenci bo plačal nekdanji veleposlanik

Ljubljana – Nekdanji veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič mora državi vrniti 65.000 evrov za škodo, ki jo je povzročil v rezidenci na zagrebškem Pantovčaku in ki jih je država že izplačala lastnici hiše. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč ugodilo regresnemu zahtevku državnega pravobranilstva, sodba pa še ni pravnomočna.

Leta 2000 je lastnica vile na prestižnem zagrebškem Pantovčaku ugotovila, da je Kovačič brez njenega dovoljenja preuredil hišo in opravil obsežno adaptacijo. Aprila tega leta je slovenskemu zunanjemu ministrstvu pisala, da je zamenjal tapete, postavil savno, podrl zidove, posegal v sistem centralne kurjave, dragoceno pohištvo in drugo stanovanjsko opremo pa da je neprimerno shranil v kleti in na podstrešju, zato sta začela propadati. Ko je veleposlanik zapustil hišo in je bila po zapletih opravljena predaja, je lastnica stanje opisala z besedami, da je huje, kakor če bi bila vila poškodovana med vojno.

Dela v zagrebški rezidenci

Republika Slovenije je na podlagi sodne poravnave lastnici vile poravnala škodo v višini 65.000 evrov, zoper Kovačiča pa je državno pravobranilstvo v imenu države vložilo regresni zahtevek v tej višini s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za povračilo izplačanega zneska. Kovačič po trditvah priče Branke Kučinič, ki je bila v letih spornih dogodkov članica finančne komisije slovenskega zunanjega ministrstva, namreč ni imel pooblastila ne za najem rezidence ne za investicijska dela. Dela so stala več milijonov takratnih slovenskih tolarjev, posegi v rezidenco pa so bili po njenih besedah nelogični tudi zato, ker slovensko zunanje ministrstvo pač ni bilo lastnik zgradbe.

Kovačič pa je pred časom za Delo po drugi strani trdil, da je šlo pri »investicijskih delih«, ki mu jih očitajo, izključno za redna vzdrževalna dela, ki nikakor niso pustila posledic, ki se jih pozneje ne bi dalo z lahkoto odstraniti. Zgradba na Pantovčaku je bila po njegovem mnenju v precej slabem stanju, kar je bila verjetno posledica bivanja njegovega predhodnika, pakistanskega veleposlanika, ki je tam živel z veliko družino, in če so na parketu petkrat na dan ob molitvi izvajali obredno umivanje, skladno z muslimanskim verovanjem, je to skoraj gotovo pustilo posledice.

Dejal je še, da je takrat zbral približno 45.000 evrov in jih vložil v vzdrževalna dela, sodelovale pa da so vzdrževalne, tehnične in finančne ekipe, »za katere se zdaj sprašujem, kam so izginile«. Ko se mu je mandat iztekel, so opravili primopredajo, ob kateri nihče, ne ministrstvo ne lastnica stanovanja, ni imel nobenih pripomb; te so se po njegovih besedah pojavile šele pozneje, ko je lastnica zgradbe nenadoma ugotovila, da bi se s tem najemom lahko še kaj iztržilo. Vzrok, da je v postopku na sodišču, je po Kovačičevem mnenju v razmerah in zamerah na zunanjem ministrstvu, češ da je opozarjal na številne nepravilnosti.

Še trije toženi veleposlaniki

Sodišče je, kot so nam potrdili na pravobranilstvu, ugodilo regresnemu zahtevku Republike Slovenije proti Kovačiču, pravobranilstvo pa je uspelo tudi s tožbo proti nekdanjemu veleposlaniku v Atenah Vladimirju Kolmaniču za vračilo depozita za najem rezidence v grški prestolnici v znesku 10.000 evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Pravobranilstvo je namreč trdilo, da je bilo ob izteku najemnega razmerja dogovorjeno vračilo depozita, ki ga je na začetku najemnega razmerja plačalo ministrstvo za zunanje zadeve. Po prvostopenjskemu sodišču, ki je marca lani v celoti ugodilo toženemu zahtevku države, je takšno odločitev novembra lani potrdilo še višje delovno in socialno sodišče.

Pravda proti nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku v Tokiu Miranu Čupkoviču Skenderju in njegovi ženi Mojci Skender za plačilo odškodnine v višini 68.642,95 evra zaradi domnevnih nepravilnosti pri finančnem poslovanju slovenskega veleposlaništva v Tokiu od jeseni 2006 do 2010 pa še ni končana. Za državo so sporna obnovitvena dela veleposlanikove rezidence, češ da niso potrjena z računi in primopredajnim zapisnikom, sporen naj bi bil tudi osemmesečni najem garaže. Menda ni dokazov, da je bil denar, namenjen za čiščenje rezidence, res porabljen za ta namen, iz nekaterih računov iz restavracij pa da ni razvidno, ali so bili to veleposlaniški ali zasebni »dogodki«. Veleposlanikova žena je v tožbi končala predvsem zaradi petih letalskih vozovnic, češ da so moža opozorili, da do njihovega plačila ni upravičena, ker ni živela z njim v Tokiu, ampak je še naprej delala doma in ga le obiskovala. Na pravobranilstvu so nam povedali, da se bo obravnava nadaljevala 28. maja.

Prav tako še ni končana pravda, ki jo je država sprožila proti Petru Rebercu za 103.646 evrov. Nekdanjega veleposlanika v Madridu pravobranilstvo preganja zaradi domnevno neupravičeno porabljenih sredstev, ki niso bila namenjena za redno delovanje veleposlaništva Republike Slovenije v Madridu oziroma zaradi oškodovanja državnega premoženja. Po drugi strani pa je Reberc, ki mu na delovnem sodišču ni uspelo dokazati nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z odškodninsko tožbo od države zahteval 76.000 evrov. Trdil je namreč, da so preiskavo rezidence v Madridu po odredbi takratnega ministra za zunanje zadeve opravili nelegalno. Okrožno sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, višje sodišče v Ljubljani pa po podatkih pravobranilstva o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo še ni odločilo.