Tiskane izdaje
Ljubljana − Ponekod v tujini imajo za avtomobile, v katerih je med delovniki več ljudi, posebne, manj obremenjene prometne pasove ali nižje cene pri plačilu cestnin na avtocesti. Skupne vožnje ljudi v avtomobilih so tudi pri nas zelo razširjene, a bi to področje lahko še bolj stimulirali.
Seveda ne gre računati, da bi v kratkem tudi pri nas na avtocestah imeli poseben pas, kjer bi se lahko vozili avtomobili z dvema, tremi ali štirimi potniki. A tako imajo urejeno v ZDA in Kanadi, kjer je z oznako HOV oziroma s štirikotnikom diamantne oblike označen pas za avtomobile z vsaj dvema potnikoma. Bližje, v Milanu, je drugi primer, kjer ima voznik osebnega avtomobila na avtocestnih krakih od Milana proti Vareseju in Comi popust pri cestnini, če so v vozilu več kot štirje potniki.
»Pri nas je skupna vožnja zelo razširjena, vendar nimamo natančnejših podatkov,« pravi mag. Jure Kostanjšek, vodja področja mobilnosti pri AMZS. Ljudje se vozijo v službo z osebnimi avtomobili zaradi številnih razlogov, od tega, da je Slovenija razpršeno poseljena, prav tako pa je k večji dnevni mobilnosti ljudi pripomogel gospodarski propad posameznih območij. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je imelo leta 2000 skorajda 60 odstotkov aktivnega prebivalstva delovno mesto v občini prebivališča, zdaj pa je teh manj kot polovica oziroma 48,6 odstotka.
Ljudje se vozijo z osebnimi avtomobili tudi zaradi slabše organiziranega javnega prometa. »Za današnji način življenja, kjer čas vsem veliko pomeni, je potovanje z javnim prevozom, predvsem na večjih razdaljah, še vedno predolgo, v primerjavi s potovanjem z avtomobilom,« je pred leti zapisal Tine Trobec v diplomski nalogi Analiza skupnih voženj dnevnih migrantov z osebnimi avtomobili na slovenskih cestah.
Po podatkih Urbanističnega inštituta, kjer so v letih 2009 in 2010 ugotavljali potovalne navade zaposlenih, se več kot 60 odstotkov ljudi na delo vozi z osebnim avtomobilom. Takrat, so ugotavljali, je v večini avtomobilov po en potnik, kar pripelje do velikih prometnih obremenitev ob jutranjih in popoldanskih konicah in do vsakodnevnih težav pri iskanju parkirnega prostora.
Kjer pa je možno, se ljudje dogovorijo za skupno vožnjo. »Dve ali več oseb si deli zasebno vozilo za del ali za celotno potovanje, ne glede na njihov odnos in delitev stroškov potovanja,« je skupno vožnjo, ki je v tujini znana kot carpool, opredelil Tine Trobec. V anketi je med vozniki, ki parkirajo svoja vozila ob avtocestnih priključkih, ugotovil, da se več kot polovica anketiranih skupaj vozi pet dni v tednu in da se večina oziroma 88 odstotkov vseh vozi z istimi osebami. V 77 odstotkih imajo tudi isti cilj potovanja, najbolj priljubljena delitev stroškov prevoza pa je izmenična vožnja, tako da ne vozi samo en voznik, ampak se izmenjujejo. Razlogi za skupno vožnjo pa so nižji stroški, prijetnejša vožnja in manjše onesnaževanje, obenem pa so manjše težave z iskanjem parkirnega prostora.
»Skupne vožnje imajo same prednosti,« pravi tudi Jure Kostanjšek, ki med prednosti uvršča tudi manjšo gostoto prometa na cesti, manjše zastoje, manjšo porabo goriva in boljšo izkoriščenost prometne infrastrukture. Tako kot Tine Trobec pa opozori na prestopne točke, ki jih lahko vidimo ob avtocestnih priključkih, kot so Unec, Žalec, Šentrupert, Dramlje, kjer so ponavadi kar ob robu ceste parkirani avtomobili. Toda prestopne točke niso samo ob avtocestah, ampak tudi ob drugih glavnih cestah, kjer ljudje najdejo mesto za parkiranje svojega avtomobila, sedejo v kolegov avto in se skupaj odpeljejo na cilj.
Po anketi, ki jo je opravil Tine Trobec, so bili vozniki zadovoljni s prostori, kjer so parkirani njihovi avtomobili, saj je šele nadaljnje poizvedovanje razkrilo, da bi jim bolj ustrezalo, če bi bila parkirišča urejena in z boljšo razsvetljavo. »Prestopne točke pa nudijo še več možnosti,« pravi Kostanjšek, saj bi na teh mestih lahko voznikom ponudili tudi druge storitve, kot je npr. pranje avtomobila.
