Slabih pet let po aretacijah prvo priznanje

Uslužbenec Elektra Maribor se je s tožilstvom pogodil za 9000 evrov kazni.

Objavljeno
16. marec 2016 17.16
Slovenija, Maribor, 8.6.2011 - preriskava v Elektro Maribor foto:Tadej Regent/Delo
Robert Galun
Robert Galun
Maribor – Odmevna kriminalistična akcija, ki so jo junija 2011 izvedli pripadniki nacionalnega preiskovalnega urada, pri čemer jih je pot vodila tudi v Elektro Maribor, je dobila prvi sodni epilog. Visoki uslužbenec te družbe Iztok Petrovič se je s tožilstvom pogodil za 9000 evrov kazni.

Iztoku Petroviču, ki je v Elektru Maribor zaposlen še danes, v času preiskave pa je bil izvršni direktor za marketing, komercialo, odnose z javnostjo in inženiring, je specializirani državni tožilec Luka Moljk naprtil kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril. Petrovič, ki je dejansko dal le obljubo, denarja pa ni sprejel, je dejanje priznal in sodišče mu je izreklo denarno kazen v znesku devetih tisočakov, ki pa jo lahko plača v 24 obrokih po 375 evrov. Njegov zagovornik Nenad Zečević je dejal, da se je obtoženi odločil končati sodni postopek zaradi osebnih razlogov.

Preostala šesterica obtoženih doslej menda še ni pokazala volje za sklepanje sporazuma o priznanju krivde. Na zatožno klop bodo tako prihodnji teden sedli nekdanji predsednik uprave Elektra Maribor Andrej Kosmačin, njegov brat Matjaž Kosmačin, sicer nekdanji pomočnik izvršnega direktorja za distribucijo, referentka na Elektru Maribor Danijela Homec, podjetnik Feriz Kokollari, njegova zunanja pogodbena sodelavka Simona Pec ter znani mariborski poslovnež in nekdanji predsednik mariborske veje (že razpuščene) stranke Zares Gregor Jager, ki da je bil nekakšen vmesni člen med obema stranema.

Preiskava suma korupcije, v kateri je sodelovalo 98 kriminalistov in policistov, ki so preiskali 27 zasebnih in poslovnih prostorov ter 12 osebnih vozil, se je nanašala na dodelitev posla za gradnjo 110-kilovoltne povezave v Mariboru, in sicer med Koroškimi vrati in Pekrami. Rok za prijavo na razpis je bil razmeroma kratek, pri čemer ga Kokollari in Jager, takrat lastnik družbe Izkop, menda nista takoj opazila, pa še razpisnih pogojev delno nista izpolnjevala.

Domnevno vpleteni so pozneje dosegli podaljšanje roka, prav tako so izpolnjevali pogoje. Kot je bilo ob izreku sodbe razumeti sodnico Danilo Dobčnik Šošterič, je bil Petrovič tisti, ki se je s Kokollarijem dogovarjal o spremembi javnega naročila in je Kosmačinu in Homčevi dal navodila, kako je treba naročilo spremeniti. Posel je nazadnje dobil samostojni podjetnik Ramadan Ukaj, Kokollari pa bi bil njegov podizvajalec, Ukaj je namreč ponudil najnižjo ceno, 628.000 evrov, ki pa ni bila končna. Pozneje je z rekapitulacijami, ki jih na odpiranju ponudb ni nihče omenil, poskočila na več kot milijon, kar so menda prikazali kot nekakšno računsko napako. Če bi posel stekel, kot so si domnevno zamislili obtoženi, je Kokollari baje obljubil, da bo dal nekakšno nagrado, vendar nadzorni svet posla na koncu ni požegnal.