Tiskane izdaje
Ljubljana − »Sledi smodnika na jopiču obdolženca so ravno obratne od tistih, ki bi nastale pri streljanju, največ jih je namreč na hrbtni strani, kar zanesljivo dokazuje, da so nastale nekje drugje,« je na sojenju Milku Noviču, obtoženemu umora, zatrdil hrvaški strokovnjak za balistiko Vojin Maštruko.
Maštruko je pričanje začel z odgovorom na vprašanje Novičevega zagovornika Jožeta Hribenika, kako komentira izjave slovenskega sodnega izvedenca za balistiko Franca Sabliča, ki je na prejšnjem naroku v izvedenskem mnenju najprej zaključil, da je najverjetnejši strelec na direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki je bil ubit 16. decembra predlanskim pred restavracijo v Tbilisijski ulici v Ljubljani, prav Milko Novič, nato je angažiranje dveh tujih strokovnjakov, ki ju je za mnenje prosila obramba, med njima Maštruka, pospremil z besedami, da je »nekaj teoretiziranje nekoga, ki svojih izkušenj nima, drugo pa je praksa, poleg tega gre za področje, ki ga lahko obravnava samo specialist, strokovnjaka Miran Čeh in Vojin Maštruko pa med drugim navajata članke, ki s tem primerom nimajo zveze, in nasploh posegata v njima tuje področje«.
Maštruko trdi ravno nasprotno kot Sablič
Maštruko je odgovoril, da ima z različnimi področji forenzike, predvsem pa z balistiko več kot 30-letne izkušnje, da je strokovno obdelal več kot 4400 primerov, da je član več mednarodnih organizacij s tega področja in da je pred leti, ko je bil še zaposlen na hrvaškem notranjem ministrstvu, osebno uvedel uporabo visokozmogljivega elektronskega mikroskopa v forenziko. V dolgem in obširnem pričanju je med drugim opisoval, kako in kje naj bi na kraju dogodka stal oškodovanec, kje naj bi bil strelec, kako so nastali sledovi krvi. Pri tem je povedal, da se ne strinja s Sabličevimi ugotovitvami, da je bil strelec v klečečem položaju, in dejal, da je seveda možno, da je strelec klečal, vendar sledovi krvi, najdeni na okoliških avtomobilih, dopuščajo še več drugih možnosti.
Delci s strelišča kontaminirali tudi Novičevo jakno
Zatrdil je, da je na podlagi tega, da so bile sledi streljanja na rokah domnevnega strelca in na njegovem jopiču najdene še po 24 urah, mogoče zaključiti, da niso posledica streljanja ob umoru, ampak so nastale drugje. Pri tem se je skliceval na trditev obdolženega Noviča, namreč da je za potrebe neke raziskave hodil na strelišče, kjer je v treh sezonah streljal »morda od osemkrat do desetkrat«. Nazadnje je streljal leto dni pred Jamnikovo smrtjo, sledovi pa so na njegovo telo prišli z jopiča, ki ga je nosil na strelišču. Kot je dejal Maštruko, se na strelišču veliko strelja, zato je v zraku ves čas precejšnja količina delcev, ki jih v zelo velikem deležu sestavljajo težke kovine antimon, barij in svinec, včasih tudi kositer, ki so tipične sestavine inicialnih kapic na nabojih. Prezračevalne naprave na streliščih te delce ves čas mešajo, dvigajo in premeščajo po prostoru in s tem kontaminirajo skoraj vse predmete v njem, zato je zelo velika verjetnost, da je najdena količina teh delcev končala tudi na hrbtni strani Novičevega jopiča.
Državna tožilka Blanka Žgajnar je Maštruka najprej vprašala, v katerem obdobju je sodeloval pri prej omenjenih 4400 primerih, in odgovoril je, da v zadnjih 30 letih, nato pa je Žgajnarjeva navedla podatek, da je v zadnjih nekaj letih sodeloval le pri 40 primerih. Zanimalo jo je tudi, kako je bilo z uvajanjem visokozmogljivega elektronskega mikroskopa v forenziko na Hrvaškem, in Maštruko je povedal, da so to metodo, kmalu po tistem, ko jo je uvedel, prepovedali, s čimer so po njegovih besedah hrvaško forenziko v hipu prestavili za nekaj desetletij nazaj. Ker se s tem ni strinjal, se je upokojil in zapustil vrste notranjega ministrstva. Na vztrajanje tožilke je nato povedal, da so takoj, ko je odšel v pokoj, elektronski mikroskop spet uvedli kot metodo forenzičnega raziskovanja.
Hribernik znova predlagal odpravo pripora
Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden, še pred koncem tokratnega naroka pa je odvetnik Jože Hribernik sodišču znova predlagal, da Noviču odpravi pripor. Kot je dejal, obdolženca noben materialni dokaz ne postavlja na kraj dogodka, prav tako ne izpovedbe skoraj petdesetih prič, zato je pripor nezakonit in pomeni hudo kršenje človekovih pravic. Tožilka je odpravi pripora nasprotovala, pri čemer je dejala, da imata obramba in tožilstvo o tem, kaj je bilo dokazano in kaj ne, razumljivo, nasprotni mnenji, vendar po njenem vsi razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, obstajajo še zdaj.
