Slovenci na avtocesti: premalo znanja, preveč telefonov

Ljubljana – Čeprav so se takoj po sobotni tragični nesreči pojavile obtožbe, da Dars ni ustrezno opozarjal na razmere na cesti, so tam zatrdili, da temu ni tako. Kako sta (ne)obveščanje in signalizacija vplivala na potek nesreče, se bo hitro pokazalo. Inštruktor varne vožnje Brane Legan ob tem opozarja, da gre za pomembne dejavnike pri preprečevanju nesreč, a dodaja, da nobena signalizacija ne pomaga, če jo vozniki ignorirajo.

V Darsu so po nesreči zagotovili, da je »na vseh spremenljivih znakih na širšem območju Primorske opozarjal na nevarnost megle, ki se giba zelo nepredvideno in z različno intenziteto«. Dodali so, da je o megli že od dopoldneva poročal Prometno-informacijski center, redno pa so po njihovih besedah potekala javljanja v živo, prav tako opozorila po prometnih sporočilih za javnost. Poleg tega so za STA pojasnili tudi, da so na tem področju že naredili korak naprej in na odseku štajerske avtoceste med Domžalami in Šentjakobom decembra 2014 vzpostavil pilotni projekt signalizacije oziroma napotkov uporabnikom, kako ravnati med vožnjo v megli.

Signalizacija, ki napotuje voznika, kako naj v tem primeru prilagodi vožnjo, je sestavljena iz sklopa treh vertikalno postavljenih znakov in horizontalne signalizacije. Na tem odseku signalizacija voznike v obeh smereh opozarja, da je treba hitrost vožnje ob gosti megli prilagoditi tako, da če sta vidna dva polkroga, je treba vožnjo nadaljevati s hitrostjo 70 kilometrov na uro, če pa je viden le en polkrog, mora voznik hitrost vožnje prilagoditi na 50 kilometrov na uro.

Signalizacijo je treba videti, razumeti, upoštevati

Pilotni projekt je po besedah inštruktorja varne vožnje Braneta Legana dobrodošla novost, saj je lahko v pomoč voznikom. A je pomembno, da jo vozniki vidijo, poznajo, razumejo in upoštevajo. »Marsikdo gleda tiste table in tudi v slabših razmerah brez kakršnegakoli odziva pelje mimo. Nekateri se morda celo sprašujejo, kaj vse skupaj pomeni,« pravi in dodaja, da zato sam pogreša več informacij o tem: »Tisti vozniki, ki so pogosto v tujini, to že poznajo, saj je v Avstriji, Nemčiji in Italiji to že stalna praksa.«

Po Leganovih besedah je ena od največjih težav na avtocestah neustrezno obnašanje voznikov. »Vsi smo prepričani, da avtoceste zelo dobro obvladamo, čeprav je naš avtocestni križ še razmeroma mlad,« pravi in dodaja, da na avtocesti vozniki večkrat zaidejo v težave, ker ne razumejo vpliva hitrosti, ne razumejo, kako pomembna sta prilagajanje hitrosti in varnostna razdalja.

Bolj kot objestnost voznikov ima v mislih nerazumevanje nastankov tveganja in nevarnih elementov, ki jih je pomembno prepoznati – to pa lahko pomaga pri izogibanju nevarni situaciji. »Zanemarja se tudi znanje, veliko voznikov si sploh ne predstavlja zavorne poti pri 50 kilometrih na uro in več, kar lahko na primer spoznajo na tečaju varne vožnje. V slabših razmerah, kot je megla, je tudi vozišče vlažno, kar pomeni, da bo vlaga, pomešana z umazanijo, zavorno pot lahko povečala za 50 odstotkov in več. Mnogi vozniki ne vedo, v kakšnem stanju so njihove pnevmatike in celo, ali imajo na avtomobilu nameščene letne ali zimske, ter kako na zavorno pot vplivata globina profila in tlak v pnevmatikah,« pojasnjuje in dodaja, da to znanje poleg izkušenj lahko zelo pripomore k varni vožnji – a vse to lahko obvladamo le, če se posvečamo vožnji. »Danes pa lahko tudi na avtocesti vidimo, da je vsak drug voznik na telefonu,« je kritičen Legan, ki uporabo telefona, tako kot preveliko hitrost in premajhno varnostno razdaljo, označuje za izjemno nevarno.

Na avtocesti premalo policijskih patrulj

Legan se strinja, da je pomembno, da ima voznik o tako slabih razmerah, kot so bile v soboto, čim več informacij, ki jih lahko danes dobi z radia, signalizacije, portalov in navigacije. Ustrezna obveščenost lahko prepreči takšno tragedijo – a se še vedno prepogosto zgodi, da vozniki informacije ignorirajo in se preveč zanašajo na svoje domnevne spodobnosti. »Znano je, da lahko vozniki zaradi prevelike samozavesti sčasoma precenjujejo svoje zmogljivosti obvladovanja avtomobila in obvladovanja posebnih okoliščin. V avtomobilih je danes tudi precej elektronskih sistemov, ki vozniku lahko omogočajo varnejšo vožnjo, a na to se ni treba preveč zanašati, pa tudi te sisteme je treba poznati,« je povedal.

»Voznik mora predvsem videti, kaj se pred njim dogaja. Pri tem se mora zavedati tudi vidnosti svojega vozila, zato je pomembna uporaba ustreznih luči v pravem trenutku glede na razmere in okolje. Meglenke se lahko prižgejo šele, ko se vidljivost skrajša na manj kot 50 metrov. V takšnih razmerah je priporočljiva tudi zadnja rdeča meglenka, razen v koloni, ker voznika zadaj zelo moti. Gre za kup opravil, ki jih mora voznik stalno uporabljati. Ker vse poteka zelo hitro in v sekundah, lahko pri tem nastanejo težave. Nekdo, ki se ne odzove pravočasno, lahko zamudi, naredi napako, kar lahko povzroči verižno reakcijo nesreč,« o vožnji v slabih razmerah pravi Legan.

Legan se strinja s kritiki, ki na avtocesti pogrešajo več policije. »V zadnje pol leta sem na avtocesti videl morda eno patruljo. Prepričan sem, da bi več policije na avtocesti lahko prispevalo k večji varnosti,« pravi Legan in pri tem pojasnjuje, da sploh ni pomembno, ali gre za avtocestno policijo, o kateri je govor že zadnjih 15 let, ali običajno. »Pomembno je le, da gre za policijo, saj ima zaradi svoje prepoznavnosti njena navzočnost preventivni učinek.«