Tiskane izdaje
V hotelu pri dunajskem letališču so avstrijski preiskovalci že konec julija na delu odkrili več članov združbe, ki se je ukvarjala s ponarejanjem umetniških del in njihovo distribucijo. Šlo je za zaključno akcijo avstrijske policije, ki se je v začetku leta začela intenzivno ukvarjati s preiskavo sumov kaznivih dejanj prodaje ponarejenih umetniških del Pabla Picassa. Kot so poročali avstrijski mediji, so se policisti pod krinko predstavljali kot kupci, peterici avstrijskih državljanov, ki so si obetali milijonske zaslužke, pa so namesto tega nadeli lisice.
»Kriminalistična preiskava je pokazala, da so se osumljenci za izvrševanje kaznivih dejanj izjemno dobro pripravili,« je na tiskovni konferenci povedal Valter Zrinski, vodja oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na PU Ljubljana. Kot je povedal, so namreč izdelali prodajni katalog z umetniškimi slikami Picassa v skupni vrednosti kar 72 milijonov evrov. Ko so jih priprli, so člani združbe nameravali prodati pet ponarejenih Picassovih slik z nakupno vrednostjo okoli 10 milijonov evrov.
Že pri prijetju osumljencev, ki so se nato znašli v priporu, je avstrijska policija zasegla 14 ponarejenih slik Picassa, poleg slik pa še več različnih dokumentov, ki se nanašajo na zasežene ponaredke. Vse zasežene slike so bile podpisane, na zadnji strani pa so bili rokopisi o potrditvi pristnosti s podpisom Clauda Ruiza-Picassa, sina pokojnega slikarja, in več pečatov znanih galerij. Vendar se je kmalu izkazalo, da je šlo le za manjši del ponaredkov, saj naj bi po podatkih avstrijskih organov eden od članov združbe, 65 letni osumljenec iz okolice Ljubljane, v svoji hiši hranil še več ponarejenih umetnin.
»Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so kriminalisti PU Ljubljana opravili hišno preiskavo in pri preiskavi našli in zasegli 66 eksponatov oziroma slik najbolj znanih svetovnih avtorjev, poleg del Picassa še dela Klimta, Moneta, Chagalla, Kandinskega in drugih, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni,« je povedal Zrinski. Poleg slik so našli in zasegli še različne osnutke slik in kopijo oziroma osnutek prodajnega kataloga. Vse zasežene ponaredke in druge predmete so predali avstrijskim policistom za potrebe nadaljnjega postopka zoper kriminalno združbo oziroma v preverjanje pristnosti slik. Zrinski je bil glede vloge slovenskega državljana v združbi zaradi preiskave, ki še poteka, zelo skrivnosten, prav tako ni hotel razkriti, s čim se osumljenec sicer ukvarja in ali je bil kdaj že obsojen za kazniva dejanja.
Dobre ponaredke odkrijejo le z dragimi preiskavami
Kot je povedala Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka v Sektorju za splošno kriminaliteto na GPU, slovenska policija ponarejanje umetniških del uvršča v kaznivo dejanje goljufije, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let zapora. Čeprav prave statistike o ponarejenih umetninah v Sloveniji ni (posledično tudi ni podatkov, umetniška dela katerega avtorja se največkrat ponarejajo in kdo so ponarejevalci), se po besedah Belajeve vsako leto pojavijo posamezni primeri ponarejanja. »V Sloveniji so se do sedaj največkrat pojavljali ponaredki umetniških slik in certifikatov, ki pripadajo slikam, medtem ko je prijav o domnevno ponarejenih kipih manj. Največkrat je bila policija obveščena o sumu ponaredkov umetniških slik slovenskega avtorja Zorana Mušiča,« je povedala.
Belajeva sicer ni mogla oceniti kakovosti ponaredkov, zaseženih v tem primeru. »Ponaredek poskuša izvirnik čim bolj posnemati tako po slogu, temi, obliki, tehniki, materialih, značilnostih določene dobe in drugih značilnostih, saj ga goljufi poskušajo prodati kot original. Pri tem s prevaro služijo vrtoglave zneske, saj ponavadi ponarejajo iskane ali dražje umetnine,« je povedala. Ponaredke pogosto prodajajo kot originale, opremljene s potrdili, strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami. Ti dokumenti so včasih v celoti ponarejeni, včasih navajajo podatke, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, največkrat pa opisujejo upodobljen motiv, navajajo morebitne avtorje in ugibajo o vrednosti originala. Pri tem ni nikjer izrecno navedeno poreklo in ali je predmet izvirnik ali kopija. Kot je še pojasnila, dvoumna pisanja pogosto služijo za zavajanje dobrovernih kupcev.
Kot je še povedala Belajeva, dobre ponaredke lahko odkrijejo le strokovnjaki s pomočjo dragih in zahtevnih postopkov, v katerih s kemičnimi sredstvi ugotavljajo starost pigmentov, z rentgenskimi žarki odkrivajo nanose barv in podobno. Obstajajo pa tudi slabši ponaredki in enostavnejši načini odkrivanja, tudi s pomočjo razstavnih katalogov, monografij posameznih avtorjev ali drugih podobnih virov, ki so koristen pripomoček za ugotavljanje avtentičnosti in porekla.
