Slovenski avtocestni križ mami cestne razbojnike

Prost pretok ljudi in blaga in padec administrativnih meja na državnih mejah znotraj večine držav EU sta priložnost tudi za ljudi, ki naše dežele ne obiščejo zaradi naravnih lepot, ampak jih privlači kriminal. Poleg tranzita mamil in drugega prepovedanega blaga se pri nas na avtocestnem križu pojavljajo tudi organizirani cestni razbojniki.

Po večini gre za tuje državljane, ki kot tarče največkrat izberejo prav tuje voznike, pojasnjuje Aleš Kegljevič, vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto na generalni policijski upravi. Kot pravi, se proti temu lahko borimo samo s preventivo in samozaščitnim ravnanjem, saj bo Slovenija zaradi geostrateškega položaja vedno privlačna za razne kriminalne združbe.

Slovenija je kot tranzitna država verjetno zelo privlačna za cestne razbojnike?

Geografski položaj Slovenije je takšen, da se tu sekajo pomembne poti iz vzhoda na zahod in seveda obratno ter na sever Evrope. Potniki imajo na omenjeni poti pravzaprav samo dve možnosti, čez Slovenijo ali severno čez Avstrijo. Znano je, da veliko organiziranih kriminalnih združb prihaja z Balkana ali iz še bolj vzhodnih območij, proti zahodnim evropskim državam pa imajo, kot rečeno, na voljo samo dve poti. Prav zato čez Slovenijo ne gredo le turisti in sezonski delavci, temveč je zanimiva tudi za ljudi s slabimi nameni.

Temu se ne da izogniti, Slovenija bo namreč vedno imela takšen geostrateški položaj. Za tranzitni kriminal je verjetno zanimiva tudi, ker je majhna?

Tako je, Slovenija ni za kriminalce nič kaj posebej privlačna zaradi kakšnih drugih okoliščin in dejavnikov, geografski položaj pa ima pomembno vlogo. Če se osredotočiva na avtocestno kriminaliteto, imajo v tujini storilci še celo večje možnosti, saj imajo tam večja parkirišča ali počivališča, večje bencinske servise. Majhnost naše države je gotovo ena od slabosti, saj so storilci, ki kaznivo dejanje storijo nekje v osrednji Sloveniji, v kakšni uri že v drugi državi. S tem nam delo gotovo otežijo, saj moramo po uradnih kanalih obveščati sosednje varnostne službe, to pa traja nekaj časa. Še prej moramo zbrati vsa pomembna obvestila oškodovanca in hitro preteče ura ali več.

Pri iskanju osumljencev je v takšnih primerih verjetno zelo pomemben hiter odziv sosednjih držav?

Odzivnost je seveda zelo različna, predvsem je odvisna, za kakšno kaznivo dejanje gre. V primeru brutalnega ropa sosednje policije gotovo hitreje odreagirajo, kot pa če gre za kakšno manjšo tatvino ali samo sumljivo vozilo.

Gre večinoma za organizirane kriminalne združbe ali obravnavate tudi posameznike?

Z italijanskimi in madžarskimi kolegi večkrat ugotavljamo, da imamo opravka z istimi osumljenci, ki navadno organizirano delujejo na poti od Budimpešte, prek Slovenije, do Vidma in Milana. Storilci se v Sloveniji niti ne zadržujejo niti od tu ne organizirajo, ampak najpogosteje delujejo iz prej omenjenih mest. Večinoma gre za dobro organizirane kriminalce s Kosova ali iz Albanije, Romunije in Bolgarije. S temi narodnostmi imajo težave tudi druge evropske policije. Po analizah je okoli 80 odstotkov storilcev tujcev, večina jih deluje v okviru organiziranih združb, seveda pa se najdejo tudi priložnostni tatovi, ki bolj prežijo na klasične napake ljudi, kot so puščanje denarnic, torbic, fotoaparatov, mobilnih telefonov in drugih vrednejših predmetov na vidnih mestih v vozilu.

Kako se žrtev najpogosteje lotijo, če se osredotočimo na avtocestni križ?

Cilj je, da zamotijo ali preusmerijo pozornost oškodovanca. Bodisi, da mu preluknjajo pnevmatiko, navadno z majhno iglo, da se počasi spušča, nato pa se storilci na avtocesti pojavijo v vlogi nekoga, ki voznika opozarja na nevarnost in mu nudi pomoč. Ko žrtev to pomoč sprejme in si ogleduje vozilo, eden od storilcev iz vozila izmakne vredne predmete. Poudariti je treba, da je storilcev vedno več, nekdo voznika zamoti, drugi krade. Na udaru so predvsem tujci, v več kot 90 odstotkih, saj pričakujejo, da imajo ti s seboj več gotovine in vrednih predmetov, prav tako je tujcu težje prijaviti kaznivo dejanje, saj se – če ne drugega – pojavijo jezikovne ovire.

Omenila sva že, da so avtoceste privlačne, ker storilcem omogočajo enostavnejši pobeg. So še kakšni drugi razlogi?

Težko je ob takšnem prometu že vnaprej ugotoviti, kdo res samo potuje, kdo pa se pelje čez Slovenijo z namenom, da bo izvršil kaznivo dejanje. Ugotovili smo tudi, da se tovrstna kazniva dejanja skorajda ne zgodijo, če je na avtocesti navzoča policija, kar pa stalno ni mogoče.

Pomembno vlogo pri odkrivanju in pregonu imajo verjetno tudi enote za izravnalne ukrepe?

Te enote so bile v času, ko so administrativne državne meje padle, ustanovljene ravno z namenom povečanja nadzora v notranjosti države in preprečevanja kriminala po vstopu na schengensko območje. Skupaj s kolegi iz prometne policije, specializirane enote za nadzor državne meje in z lokalnimi policijskimi postajami nadzirajo avtocestni križ. Večkrat je potrebno usklajeno medsebojno sodelovanje, kot se je to izkazalo pri zadnji aretaciji dveh državljanov Kosova pri Kozini, ki sta izvrševala tipična kazniva dejanja na avtocesti. Osumljenca sta dokaz, da tovrstne kriminalce poznajo tudi druge policije. Enega od njiju na Slovaškem iščejo celo zaradi umora.

Se poleg tatvin in vlomov pojavljajo na avtocesti še kakšne oblike kriminalitete?

Pojavljajo se beračenje, prosjačenje in goljufije, predvsem prodaje ponaredkov in ničvrednih predmetov, prostitucije nismo zaznali. Od organizirane kriminalitete pa je seveda slovenski avtocestni križ zanimiv tudi za tihotapljenje mamil in drugega prepovedanega blaga, prevoz ukradenih vozil in tihotapljenje ljudi.

Kaj nam v boju proti tovrstni kriminaliteti ostane?

Kot sem omenil, kaznivih dejanj ni, če je policija navzoča. Toda stalne navzočnosti nikoli ne bomo mogli zagotoviti, zato menim, da je nujno potrebno največ delati na preventivi. Tako pri lastnikih bencinskih servisov in počivališč, policiji, samozaščitno pa se morajo vesti tudi vozniki in sopotniki. To je res eno od področij, kjer se možnost za izvedbo kaznivega dejanja močno zmanjša, če storilec nima ustrezne priložnosti, tudi če deluje organizirano. Prav zato je izredno pomembno, da nas ljudje opozarjajo na sumljive ljudi in prej opisano obnašanje na avtocesti. Ni dovolj, da takšnim trikom ne nasedejo, pomembno je, da nas o tem takoj obvestijo.

Vaši preventivni nasveti prek medijev dosežejo le naše državljane, žrtve pa so večinoma tujci. Kako njih ustrezno opozoriti?

Če bodo tuje državljane njihovi varnostni organi opozarjali, da so lahko žrtve kriminalcev na avtocesti, bo to prav tako zaleglo. Za slovenskega državljana pa je precej večja verjetnost, da bo žrtev v tujini, kjer storilci delujejo na isti način. Sicer pa smo na policiji pripravili plakate in letake v angleškem jeziku, ki jih bomo delili na počivališčih in ob nadzoru prometa na avtocesti. Prek nacionalnega radia bomo v času večjih migracij tujce opozarjali v angleškem in nemškem jeziku. Na nas se je obrnilo tudi podjetje, ki ima v lasti restavracije na počivališčih, saj želijo goste ustrezno opozoriti na tovrstne nevarnosti.