Tiskane izdaje
Letos so gorski reševalci posredovali že 101-krat, med njimi je bilo kar 17 nesreč turnih smučarjev, v lanskem celotnem letu 408-krat. Predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Jani Bele je pojasnil, da je število reševanj lani že drugo leto zapored preseglo mejo 400, prvič pa so presegli tudi mejo 14.000 reševalnih ur, predvsem na račun obsežnih iskalnih akcij. Najdaljšo so imeli tolminski reševalci, ki so tudi lani imeli daleč največ reševanj, in sicer 100: na Soči so iz sifona kar pet dni reševali avstrijskega kajakaša.
Šeststo reševalcev iz 17 postaj v Sloveniji je po besedah predsednika GRZS Igorja Potočnika tudi letos ustrezno usposobljenih lani so izvedli 47 iskalnih akcij in 361 reševalnih. V nesrečah je bilo poškodovanih 213 ljudi, 41 je bilo obolelih, 31 pa jih je umrlo.
Jani Bele in Igor Potočnik opozarjata pohodnike, naj se pred turo dobro seznanijo z razmerami na terenu in se primerno opremijo. Veliko nesreč se zgodi namreč zaradi nepoznavanja terena in ljudje kar hodijo, ko vidijo neko stezico, in hodijo, dokler se da, ko pa ne gre več naprej, pokličejo 112 in povedo: Pridite po nas, ne vemo, kje smo!
Turo je treba načrtovati, predhodno je treba ugotoviti razmere na terenu (pozanimamo se pri oskrbnikih planinskih koč, planinskih društvih, ki oskrbujejo poti, ali spletnih straneh pzs.si, hribi.net) in se ustrezno opremiti. Na severnih pobočjih in v grapah se bo sneg kljub otoplitvi zadržal še zelo dolgo, napovedujeta Bele in Potočnik, zato je zdaj, na začetku poletne sezone dobro izbirati poti, ki vodijo na vrhove po južnih pobočjih.
Splošni napotek planincem je, da ko pridejo do snežišča, naj se vprašajo, kje bi se končal morebitni zdrs. Če nimamo derez ali cepina in bi bil odgovor, da se ta morebitni zdrs ne bi končal po nekaj metrih, se je najbolje vrniti v dolino, svetuje Bele in opozarja na budno spremljanje vremenskih razmer, posebej se je treba paziti neviht, ki jih spremljajo udari strele. Ko zaslišimo brenčanje na kovinskih delih opreme, to niso čebelice, ampak je to znamenje, da je v ozračju velika naelektrenost. Naslednja stopnja je, ko se na kovinskih dele opreme pojavijo plamenčki. Takrat se je treba nemudoma umakniti z grebena ali vrha, je dejal Bele. V nadaljevanju je razložil, da je prav najvišji Triglav zaradi varoval, ki so na grebenu, en sam strelovod, zato je na tem območju tudi največ smrtnih nesreč zaradi udara strele.
V Sloveniji je vseh gorskih reševalcev okoli 900, v reševanjih jih aktivno sodeluje 600. Financiranje pa je še vedno urejeno po starem normativu za 430 reševalcev. Lani je GRZS od Uprave RS za zaščito in reševanje, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, od dela dohodnine ter od donatorjev in sponzorjev za delovanje in opremo prejela 950.000 evrov.
