So v aferi Baričevič podatki prišli s tožilstva?

Menda se je s tožilskim spisom in predlogom za izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov na tožilstvu marsikaj dogajalo.

Objavljeno
01. april 2011 20.21
Posodobljeno
02. april 2011 07.00
Majda Vukelić, notranja politika, Iva Ropac, kronika
Majda Vukelić, notranja politika, Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Zaradi objave faksimila tožilskega dokumenta na spletnem portalu pozareport.si pristojni ugotavljajo, kako je lahko dokument iz predkazenskega postopka v zadevi Baričevič prišel v javnost. Zaradi uhajanja informacij v javnost oziroma objave tožilskega dokumenta so opravili notranji nadzor na ljubljanskem okrožnem sodišču, vrhovno državno tožilstvo pa je od specializiranega oddelka zahtevalo poročilo o poslovanju s spisom.

Interni nadzor, ki so ga v četrtek na zahtevo predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana opravili na preiskovalnem oddelku sodišča, »ni pokazal, da bi bila pooblastila zlorabljena oziroma da bi informacije v javnost prihajale s sodišča«, nam je povedala predstavnica za odnose z javnostjo ljubljanskega okrožnega sodišča Tanja Glogovčan. Nadzor so opravili pri preiskovalni sodnici in sodnem osebju, ki je bilo v stiku z dokumenti.

Kako je dokument prišel v javnost, poskušajo ugotoviti tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. To je »od specializiranega oddelka zahtevalo poročilo o poslovanju s spisom, ki se nanaša na zadevo«, so nam povedali v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Naše neuradne informacije pa pravijo, da se je s tožilskim spisom in predlogom za izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov na tožilstvu marsikaj dogajalo, čeprav uradni viri odgovarjajo, da tega njihovi podatki ne potrjujejo.

Predlog za izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov, kar naj bi pomagalo pojasniti »luknje« v aferi Baričevič, je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala na sodišče prvič vložila 23. marca, sodišče ga je zavrnilo dva dni za tem, spletni portal Pozareport.si pa je posnetek dela predloga objavil v ponedeljek.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču na podlagi izsledkov notranjega nadzora zavračajo, da bi podatki curljali v javnost s sodišča, vrhovno državno tožilstvo pa je od specializiranega oddelka zahtevalo poročilo o poslovanju s spisom. »Državni tožilci specializiranega oddelka in tudi državni tožilci usmerjajo delo policistov. Pri morebitnih usmeritvah ne gre za pritiske, ampak za opravljanje dela,« so nam v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala odgovorili na vprašanje, ali so policisti zaslišali vodjo specializiranega oddelka Dragico Kotnik.

Po naših neuradnih podatkih je Kotnikova menda pritiskala na najmanj tri policiste specializiranega oddelka, naj podpišejo pobudo za pregled telefonskih klicev, na podlagi katere je tožilstvo predlagalo sodišču izdajo odredbe. Najmanj dva sta se ji po naših informacijah uprla, saj so policisti tega tožilskega oddelka pristojni za preiskovanje prekoračitve pooblastilih svojih kolegov, torej policistov, pobuda za izdajo odredbe pa je po podatkih, ki so zakrožili v javnosti, menda zadevala pregled telefonskih pogovorov (tudi?) odvetnika Mira Senice, torej civilne osebe.

Tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek nam je potrdil, da so vrhovno državno tožilstvo zaprosili za mnenje o pristnosti objavljenih dokumentov na spletnem portalu in o morebitnih škodljivih posledicah zaradi njihove objave. »Ta dejstva so pomembna zaradi opredelitve obstoja morebitnih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in morebitnih nadaljnjih ukrepov policije,« je dejal Stojnšek in dodal, da uradnega odgovora tožilstva še niso prejeli. Na vprašanje o domnevnih pritiskih na policiste specializiranega oddelka je Stojnšek odgovoril, da »na splošno velja, da policija preiskuje razloge za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, in ne pritiskov na osebe ali podobno«.

Ministra za pravosodje Aleša Zalarja smo vprašali, ali se bo v okviru svojih pristojnosti kakor koli odzval na odtekanje informacij, ki po naših virih izhajajo s tožilstva. Povedal nam je, da »sum storitve kaznivega dejanja preiskuje policija. Sam bi lahko kvečjemu zahteval informacije od generalne državne tožilke Barbare Brezigar ali predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana, vendar za to ni potrebe, saj policija pri tem že dela.«