Sodba: urolog bi se moral zavedati, da je nekaj narobe

Ljubljana – Pacientu urološke klinike ljubljanskega kliničnega centra je uspelo dokazati, da je osebje pri zdravljenju po operaciji sečnega mehurja ravnalo v nasprotju s pravili stroke. Zato je okrožno sodišče ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku po temelju, če bo sodba obstala, pa bo bolnišnica oziroma zavarovalnica plačala odškodnino. Kolikšno, bo sodišče odločalo v posebnem postopku.

Okrožno sodišče je že marca 2013 z vmesno sodbo razsodilo v korist tožnika, a je po tem, ko je višje sodišče januarja 2014 sodbo razveljavilo, odločalo znova. V prvem sojenju je namreč le zaslišalo izvedenca urologa, ni pa mu naložilo, naj pisno izdela izvedensko mnenje, potem ko bo na vpogled dobil celotni spis in v njem zbrano gradivo. Nejasni naj bi bili tudi razlogi sodbe glede kršitve pojasnilne dolžnosti. V ponovljenem sojenju je zato popravilo napako, a je po vseh dodatno izvedenih dokazih ostalo pri svojem stališču, da je tožbeni zahtevek, s katerim sicer terja 30.000 evrov z obrestmi, utemeljen po temelju.

Kršena pojasnilna dolžnost

Julija 2008 je bil tožnik štiri dni hospitaliziran na urološkem oddelku kirurške klinike UKC zaradi operacije, s katero so mu odstranili papilarni izrastek v sečnem mehurju (tako imenovana transuretalna resekcija – TUR). Po aplikaciji citostatika mytomicina C (MC) so mu vstavili kateter, ob njegovi odstranitvi pa je od bolečin izgubil zavest.

Ko so mu ga po operaciji znova vstavili, so se bolečine umirile, preden so ga odpustili domov, pa so mu ga znova odstranili, a se je stanje samo poslabšalo. Zaradi hudih bolečin, ki so se stopnjevale, so ga vnovič hospitalizirali in 13. avgusta tega leta spet operirali ter ugotovili hudo vnetno reakcijo. Zdravljenje se je nadaljevalo, med njim pa so mu štirikrat vstavili in odstranili kateter, ga šivali in odstranili šive – vse to ob neznosnih bolečinah, kar bi mu bilo vse prizaneseno, če bi zdravstveno osebje prepoznalo situacijo in težave, trdi v tožbi. Ker je že imel dve podobni operaciji, je osebju povedal, da nekaj ni v redu, poleg tega pa mu zdravstveno osebje ne pred posegom ne pred aplikacijo zdravila MC ni pojasnilo, kakšen poseg bodo opravili, prav tako ga niso opozorili na možne zaplete, sta povzela tožnikove očitke pooblaščenca Jožef Klavdij Novak in Andrej Pohar iz Odvetniške pisarne Čeferin.

Sodišče je ugotovilo kršitev pojasnilne dolžnosti, saj ta veže zdravnika ves čas zdravljenja, zato bi moralo osebje KC pacientu ob prvih zapletih pojasniti, zakaj trpi tako hude bolečine, zakaj se mu stanje ne izboljšuje in zakaj zdravljenje ne poteka tako kot pri prvih dveh operacijah, česar pa operater ni storil. Zdravnik tudi ni pravilno ocenil teh opozorilnih znakov in nanje ni reagiral v skladu s pravili stroke, čeprav bi se moral kot dober strokovnjak zavedati, da bolečine po taki operaciji niso običajne in kažejo na postoperativni zaplet.

Operativni poseg pravilen

Operacija je bila sicer izpeljana v skladu s pravili stroke in dobre prakse, takšno je bilo tudi ravnanje zdravstvenega osebja vse do 8. ure 23. julija 2008, od tedaj dalje pa ne. Tožniku so tedaj odstranili urinski kateter, torej 18 ur po operaciji ter 9 ur in 20 minut po aplikaciji zdravila MC. Sodišče glede na izvedensko mnenje zaključuje, da s stališča zdravljenja z upoštevanjem dobre prakse ni bilo nobenega razloga, ki bi zdravniku narekoval čimprejšnjo odstranitev katetra, saj je zaželeno, da je ta vstavljen sedem, nikoli pa manj kot dva dni.

Tu je po prepričanju sodišča prišlo do napake pri zdravljenju, ki pa je toženka v nadaljevanju ni popravila, temveč je ravnala drugače, kot bi morala glede na jasne opozorilne znake, navaja sodišče.

Zdravljenje po operaciji potekalo nestandardno

Drugo ravnanje popolnoma v nasprotju s pravili stroke in dobre prakse je bilo 25. julija 2008, ko so tožniku kljub temu, da je po prvi odstranitvi katetra sestram in operaterju potožil o izjemno hudih bolečinah, brez dodatnih preiskav dva dni kasneje kateter znova odstranili in ga poslali domov z naročilom, naj pije veliko vode. Ranjeno mesto v sluznici mehurja se je zaradi dotoka tekočine raztezalo, zaradi česar se poškodba ni celila, kot bi se morala, urin pa je skozi perforirano mesto ob raztegnitvi mehurja iztekal v okoliška tkiva.

Izvedenec je potrdil, da so težave, ki so tožnika napeljale k vložitvi tožbe, nastale zaradi prezgodnje odstranitve katetra, in čeprav je dodal svoje mnenje, da operater ni mogel posumiti na škodno postoperativno dogajanje glede na zaplete, je sodišče v sodbi poudarilo, da ni vezano na ugotovitve izvedenskega mnenja, temveč jih prosto presoja, »saj so pravna vprašanja in temeljna človeška logika še vedno v njegovi domeni«. Prav tako »izvedenec ne more skriti dejstva, da je postooperativno zdravljenje tožnika po opravljeni TUR potekalo nestandardno, da so se pri tožniku takoj po odstranitvi katetra pojavile hude bolečine«, pri čemer sodišče ne dvomi, da je o vsem zaupal zdravnikom in sestram ter da se je s pacientom dogajalo bistveno več, kot so sestre zapisale v temperaturni list in sestrska poročila.

Če bo vmesna sodba pravnomočna, bo sodišče za ugotavljanje pravične odškodnine postavilo izvedenca.