Tiskane izdaje
Ljubljana - Ljubljansko višje sodišče je po neuradnih informacijah, ki so včeraj prišle v javnost, potrdilo obsodilno sodbo za nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za pranje denarja. Sodba je tako pravnomočna, in če neuradni podatki držijo, bo Bavčar kmalu po prejemu sodbe dobil vabilo na prestajanje zaporne kazni.
Z višjega sodišča so sporočili, da so odločitev včeraj poslali ljubljanskemu okrožnemu sodišču, to pa jo bo vročilo strankam v postopku.
Neuradne informacije o tem, da naj bi višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo v zadevi Istrabenz, so v javnost pricurljale že včeraj sredi dneva, a na okrožnem sodišču vsebine odločitve ne razkrivajo. Novi sodni red določa, da lahko sodišče, če oceni, da gre v posameznih primerih za zadeve širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, obvesti javnosti, ko je odločitev v postopku vročanja. Več bo zagotovo znano v prihodnjih dneh.
Ali so višji sodniki na pritožbeni seji 11. aprila obsodilno sodbo za Bavčarja potrdili v celoti, tudi v tistem delu, v katerem mu je okrožno sodišče septembra lani poleg petih let zapora naložilo tudi vračilo 18 milijonov nezakonito pridobljenih evrov, včeraj ni bilo znano.
Je pa bil Bavčar na prvi stopnji oproščen obtožb napeljevanja prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota k zlorabi položaja. Nekdanjemu svetovalcu Istrabenza Kristjanu Sušinskemu je okrožno sodišče izreklo tri leta zapora in vračilo malo več kot dveh milijonov evrov, nekdanjemu predsedniku uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu pa dve leti zapora, a so jima višji sodniki, če držijo neuradni podatki, ki so jih povzeli mediji, prisojeno kazen menda nekoliko znižali.
Zahteva za varstvo zakonitosti ne odloži zapora
Sodbe na podlagi neuradnih podatkov ni bil pripravljen komentirati nihče od vpletenih, a nekateri zagovorniki so že napovedali vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v primeru pravnomočne obsodilne sodbe. A niti vložitev izrednega pravnega sredstva ni vzrok za odložitev odhoda v zapor. Bavčar po prvi pravnomočni sodbi ni odšel na prestajanje kazni zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi problematike izogibanja prestajanju zaporne kazni pa je zakonodajalec spremenil zakon o izvršitvi kazenskih sankcij, ki se ga je prijel naziv - lex Bavčar.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Očitki tožilstva v tem sojenju so povezani s preprodajo 7,3 odstotka delnic Istrabenza. Pivovarna Laško je leta 2007 delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato je prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa je družbo 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona prodala Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Bavčar, Šrot in brata Sušinski so krivdo zanikali, prvostopenjsko sodišče pa jih je julija 2013 spoznalo za krive. Bavčarja je zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja obsodilo na sedem let zapora, Šrota pa zaradi zlorabe položaja na pet let in deset mesecev. Kristjan Sušinski si je zaradi pranja denarja prislužil tri leta in devet mesecev zapora, njegov brat Nastja pa zaradi pranja denarja in zlorabe položaja tri leta in pol.
Po pritožbi obrambe je višje sodišče julija naslednje leto potrdilo kazni za Bavčarja in Šrota, Kristjanu Sušinskemu pa je kazen znižalo za pol leta. Vrhovno sodišče pa je razveljavilo že pravnomočno sodbo in jo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče (to je nato vse tri obsodilo le zaradi pranja denarja), medtem ko je Šrotovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.
Ravno datum odločitve vrhovnega sodišča je pomemben za določitev absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Primer Istrabenz bo zastaral 16. junija, to je dve leti po seji, na kateri je vrhovno sodišče ugodilo zahtevam za varstvo zakonitosti.
