Sodišče najprej o zakonitosti dokazov

Ljubljana – Ljubljansko okrožno sodišče je na nadaljevanju predobravnavnega naroka zavrnilo predlog zagovornika nekdanjega direktorja Apeka Tomaža Simoniča, naj obravnavo začasno prekine in sproži ustavno presojo zakona o kazenskem postopku, in sicer člena 149 b.

Zaradi sporne dodelitve frekvence v frekvenčnem pasu 1800 MHz, potem pa še frekvence za UMTS, ki ju je agencija za pošto in telekomunikacije (Apek) pred slabim desetletjem Tušmobilu dodelila brezplačno, so poleg nekdanjega direktorja agencije Tomaža Simoniča obtoženi še nekdanji lastnik Tušmobila Mirko Tuš, takratni komercialni direktor v Tušu Gorazd Lukman in direktor postojnske družbe Vopex Miha Vodopivec. V obtožnici se je znašlo še podjetje Tušmobil, ki ga v postopku sicer zastopa odvetnica Telemacha, saj je slednji pred časom prevzelo to podjetje.

Specializirano državno tožilstvo Tušu in njegovi nekdanji družbi Tušmobil očita, da sta podkupila prvega moža agencije za pošto in telekomunikacije, ta pa da je zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc v letu 2006. Poleg tega naj bi dve leti pozneje sprejel podkupnino oziroma stanovanje v Piranu vredno približno 80.000 evrov v zameno za dodelitev brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc. Za primerjavo, družba Mobitel je za koncesijo UMTS leta 2001 odštela 91 milijonov evrov, pet let kasneje pa sta jo za dobrih šest milijonov evrov dobila še Simobil in T2.

Državno pravobranilstvo je tudi vložilo premoženjskopravni zahtevek za vračilo dobrih sedmih milijonov evrov, za kolikor naj bi bila z brezplačno podelitvijo frekvence prikrajšana država.

Brez priznanj krivde

Predobravnavni narok se je začel že decembra, a so se ga udeležili le zagovorniki obtoženih, na nadaljevanju prejšnji petek pa je na zatožno klop sedel samo Simonič. Noben od obtoženih krivde ni priznal. Kazenski postopek sicer sloni na zasegu dokazov, pridobljenih med hišnimi preiskavami v letih 2009 in 2011, med drugim na sedežu Apeka, v prostorih Tušmobila in na domu Mirka Tuša. Prav dokazi, do katerih so prišli policisti, pa so bili po mnenju obrambe pridobljeni nezakonito.

Kot je včeraj znova pojasnil Simoničev zagovornik Marko Bošnjak, so se policisti do dokazov dokopali med predkazenskim postopkom, ko so njegovega klienta obravnavali zaradi drugega kaznivega dejanja. Policija je po njegovih besedah v drugem postopku pridobila izpisek Simoničevih klicev in ga kot dokaz uporabila v postopku glede spornega podeljevanja frekvenc. »Tisto kaznivo dejanje ni imelo nobene zveze s tem postopkom, šlo je za ločena postopka. To preprosto ne gre. Preiskovalni ukrepi so odrejeni za specifično preiskavo,« je dejal Bošnjak.

Če se med preiskavo odkrijejo znaki drugega kaznivega dejanja, se to lahko po njegovi oceni uporabi za dokaz le, če je policija do takšnega podatka prišla po naključju. »V tem primeru pa je po mojem prepričanju osredotočeno iskala določene podatke za drugo kaznivo dejanje,« je še pojasnil. Da bi se sodišče prepričalo o tem, kako je policija iskala te podatke, je Bošnjak predlagal zaslišanje kriminalista, ki je vodil preiskavo.

V pisnem sklepu o predlogu za izločitev dokazov

Hišna preiskava je bila po Bošnjakovih besedah izvedena zaradi suma kaznivega dejanja, kar je v primeru posega v zasebnost in komunikacijsko zasebnost »prenizek standard«, saj je takšen poseg po njegovem mogoč le v primeru utemeljenega suma. Če sodišče dokazov ne bo izločilo, pa je zagovornik predlagal, naj sodnica prekine predobravnavni narok in zahteva ustavno presojo zakona o kazenskem postopku, in sicer člena 149 b, ki je bil podlaga za hišno preiskavo.

»Na teoretični ravni bi se lahko strinjal s prenizkimi razlogi za sum, vendar je zakon takšen, kot je,« je povedal tožilec, ki je po pričakovanjih nasprotoval izločitvi dokazov. Sodnica Nina Drozdek Draganić je oba predloga obrambe, o ustavni presoji in o zaslišanju kriminalista, zavrnila. Odločitev o izločitvi dokazov bo izdala v pisnem sklepu, nato pa bo znano, kdaj se bo začela glavna obravnava.