Nemški izvedenec odločilen za odpravo pripora Noviču

Pri umoru Janka Jamnika ostajajo slovenski in nemški strokovnjaki pri ključnih vprašanjih na različnih bregovih.

Objavljeno
07. december 2016 17.01
dja/sodstvo
Aleksander Brudar
Aleksander Brudar
Ljubljana - Milko Novič, ki je obtožen, da je decembra 2014 na parkirišču gostinskega lokala na Viču umoril direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, je po skoraj dveh letih odkorakal na prostost.

Sodnica Špela Koleta je namreč po zaslišanju nemškega izvedenca, inženirja za orožarsko tehniko Axela Mantheija, ki je skupaj z doktorico kemije Edith Gebhart iz kriminalistično-tehničnega inštituta bavarskega deželnega kriminalističnega urada iz Münchna v tej zadevi napravil novo izvedeniško mnenje, ugodila Novičevi obrambi in slednjega izpustila iz pripora. Glede na ugotovitve nemških strokovnjakov je bil postavljen dvom o trdnosti dokazov, predvsem ključnem izvedeniškem mnenju slovenskega izvedenca Franca Sabliča.

Gebhartova je namreč ugotovila, da so na Novičevi jakni le trije delci v najvišji kategoriji A. To so delci, katere sestavo lahko neposredno povežemo s tisto iz najdenih tulcev, precej več pa je bilo delcev iz kategorije B (delci po streljanju, ki pa ne ustrezajo popolnoma strelivu) in iz kategorije C (delci, ki se poleg tistih iz A in B lahko pojavijo tudi kot ostanki izstrelkov, pri katerih pa so znani tudi drugačni mehanizmi nastajanja). Strokovnjakinja je iz najdenih delcev na jakni ugotovila, da prav njihova številčnost precej govori v prid tezi, da ti delci izvirajo iz različnih virov streljanja oziroma vrst streliva, in ne iz streliva kaznivega dejanja.

Povsem drugače sta izvedenca ocenila delček, ki je bil najden v laseh obtoženega. Če je denimo naš Nacionalni forenzični laboratorij ugotavljal, da sta bila v laseh najdena dva delčka, pri čemer je bil en takšen, ki bi ga lahko uvrstili v kategorijo A, pa sta nemška izvedenca ugotovila, da oba spadata v kategorijo B. Manthei je pojasnil, da mu je Gebhartova razložila, da so pri tistem delčku res bili najdeni vsi potrebni elementi (svinec, barij, antimon in kositer), a da pri tem njihova intenziteta ni bila takšna, da bi bil primeren za uvrstitev v najvišjo kategorijo. Hkrati sta dopuščala tudi možnost, da so delčki na Novičevo roko in lase prišli s pomočjo kontaminacije ali pa da so bili ti izprani z rok, saj so mu jih odvzeli šele 23 ur po dogodku. Manthei je menil, da je število najdenih delčkov zelo majhno, zaradi česar je, ob dejstvu, da je lahko prišlo tudi do kontaminacije (da so na roko prišli tudi drugi sledovi izstrelkov, kot denimo ob aretaciji in pri prevozu v policijskem vozilu), ocenjevanje ostankov streljanja še posebej velik problem.

Drugačne ocene izvedencev

Na dodatno vprašanje, koliko časa lahko GRS-delci ostanejo na rokah po streljanju, pa je odgovoril, da po normalnem pisarniškem delu lahko na roki po štirih ali osmih urah ostane le še 10 odstotkov teh delcev. Kot možno je ocenil tudi, da je, kot trdi obtoženi, omenjene delčke iz žepa plašča, ki ga je leto dni pred dogodkom na strelišču položil na okensko polico in v katerega je shranjeval rabljene tulce naboja, z rokami te delčke prenesel na lase. Dodal je še, da število najdenih delcev v žepu (dva kategorije B in osem drugih delcev C) daje podlago za sklep, da kontaminacija ne izvira iz žepov, temveč prej z zunanjih površin, na katerih so bili delci.

Sablič svoje izvedeniško mnenje še naprej zagovarja. Glede najdenih delčkov na rokah, jakni in laseh je sklenil, da na podlagi teh lahko obtoženca povežemo s tistimi, najdenimi na samem kraju dejanja. Še več. Menil je, da je prav Novič najverjetnejši strelec v tem primeru. Tokrat je spomnil, da so na laseh in roki našli le majhne, 0,5-mikronske delčke, pri čemer, kot je nadaljeval, velja, da z rok najprej odpadejo veliki delčki: »Če bi šlo z kontaminacijo, je majhna verjetnost, da se bodo prenašali samo majhni in niti en velik delček. To je že statistično malo verjetno.« Nemški izvedenec, ki je Sabličevo vprašanje, ali se lahko opredelijo do tega, kaj je v tem primeru bolj verjetno, ali kontaminacija ali pa da je bil Novič takrat res na kraju zločina, odgovoril, da na njihovem inštitutu ne delajo z verjetnostjo, ampak samo nekaj potrdijo, izključijo ali preprosto rečejo, da ne vedo, je v primerjavi s slovenskim kolegom drugače tudi ocenil razdaljo, s katere je bil ustreljen Jamnik. Po njegovem mnenju je bila ta 10 ali več centimetrov, po Sabličevem pa več kot 20 ali 25 centimetrov.