Sodišče se bo ukvarjalo zgolj z žaljivostjo Leljakovih besed

Zavrnjeni vsi dokazni predlogi, saj resničnost navedb pri tem kaznivem dejanju ni pomembna, meni sodišče.

Objavljeno
29. januar 2015 16.01
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota
Murska Sobota – Na današnjem zelo kratkem naroku v tožbi podjetja SIM zoper Romana Leljaka zaradi domnevne razžalitve v predvolilnih letakih v Radencih je predsednik soboškega okrožnega sodišča Branko Palatin zavrnil vse dokazne predloge, ki sta jih na predobravnavnem naroku predlagala zagovornika podjetja SIM in obtoženega Leljaka.

Pri kaznivem dejanju razžalitve resničnost navedb ni pomembna, ugotavlja se le morebiten namen razžalitve, je svojo odločitev utemeljil Palatin.

Ker bo 26. februarja na istem, murskosoboškem okrožnem sodišču pred istim sodnikom prav tako zoper Romana Leljaka tudi začetek razprave, v kateri Leljaka prav tako zaradi razžalitve tožita nekdanji vodja zvezne jugoslovanske SDV oziroma Udbe Silvo Gorenc in sodelavec SDV Milan Dorić - Hanzi, se utegne skoraj zagotovo ponoviti današnja Palatinova odločitev.

Tudi v primeru Leljakovih trditev o Gorencu kot o udbaškem ugrabitelju in morilcu utegne Branko Palatin izločiti vse predlagane dokaze, s katerimi bi se ugotavljala resničnost ali neresničnost Leljakovih očitkov Silvu Gorencu, in se bo sodišče najbrž ukvarjalo izključno z ugotavljanjem morebitne subjektivne ali objektivne žaljivosti Leljakovih navedb.

Sojenje, za katero je sprva kazalo, da bo postalo obsežno in dolgotrajno brskanje ter obračunavanje z udbovsko preteklostjo Slovenije in nekdanje Jugoslavije, se bo tako verjetno prelevilo v kratko ugotavljanje, ali je nekdo nekoga resnično razžalil ali ne.

Leljakov zagovornik je na predobravnavnem naroku v tej zadevi predlagal zaslišanje nekdanjega delavca SDV Borisa Mužiča, ki naj bi povedal kaj o ugrabitvi hrvaškega študenta v Avstriji Stjepana Crnogorca, zaslišanje nekdanjega slovenskega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna, zaslišanje sodelavca SDV in tožnika Milana Dorića - Hanzija, predlagal pa je še pregled več arhivskih dokumentov, kot so potrdilo SDV o izplačilu večjih zneskov denarja Milanu Doriću, zapis izjave izginulega Stjepana Crnogorca, avdioposnetek njegovega zaslišanja, poročilo predsedstvu SFRJ o ekstremistični emigraciji, pravilnik o delovanju jugoslovanske SDV in še kaj.

Tudi Gorenčev in Dorićev zagovornik je imel nekaj dokaznih predlogov, med njimi zaslišanje Gorenčeve žene in hčerke.