Sodišče se za ustavno presojo (še) ni odločilo

Postopek države proti Andreju Lovšinu in sorodnicama se je nadaljeval za zaprtimi vrati

Objavljeno
19. oktober 2015 17.59
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana - »Ker zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa metod in meril za ugotavljanje nesorazmerij med premoženjem in prihodki obtoženega, je v neskladju z ustavo, saj tako dopušča arbitrarne odločitve,« so na sodišču zatrdili pooblaščenci Andreja Lovšina in predlagali prekinitev pravdnega postopka.

Sodišče je v nadaljevanju pravdnega postopka upoštevalo predlog pooblaščencev Lovšinove matere Marije in hčere Lucije in med zaslišanjem dveh davčnih inšpektoric in dveh kriminalistov iz razprave izključilo javnost. Sicer so pooblaščenci vseh treh toženih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora očitali neskladje z ustavo. Najprej zato, ker zakon ne določa metod za ugotavljanje očitnih nesorazmerij med premoženjem in prihodki toženih strank in ne določa meril za izbiro te metode. Po mnenju pooblaščencev je prav od izbrane metode odvisno ugotavljanje nesorazmernega premoženja, saj iz razlike med obema lahko izhaja morebitna nezakonitost.

Drugi očitek zakonu, kot menita pooblaščenca Lovšinove matere in hčere, je v tem, da je prvotno besedilo zakona in v času, ko je bila tožba vložena, kot enega ključnih elementov določalo tudi načelo delovanja v dobri veri, po spremembi zakona pa so prehodne določbe to načelo izpustile. Pooblaščenca menita, da hitrost sodnega postopka pač ne more vplivati na veljavnost zakonskih določb. Sodišču so predlagali, naj sproži ustavno presojo, ta postopek pa do odločitve ustavnih sodnikov prekine. Sodišče se za zdaj za ustavno presojo določb zakona ni odločilo in je brez navzočnosti javnosti zaslišalo povabljene priče.

Specializirano državno tožilstvo od Lovšina s tožbo terja premoženje, vredno 1.881.660 evrov, saj je prepričano, da je to nezakonitega izvora. Ker je večino premoženja Lovšin prepisal na družinske člane, sta se v tožbi znašli še njegovi sorodnici Lucija in Marija Lovšin.

Poleg 85 kvadratnih metrov velikega apartmaja v nekdanjem Aparthotelu Jadranka na eminentni lokaciji v Portorožu ter 49.650 vrednostnih papirjev Intereurope v lasti Andreja Lovšina hoče tožilstvo Lovšinovi hčeri Luciji odvzeti 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje, prav tako v Jadranki, stanovanje na Železni cesti v Ljubljani s parkirnim prostorom, stanovanje s shrambo in dvema parkirnima prostoroma v ljubljanski Vili Urbana ter avtomobil VW EOS, 2.0, medtem ko od Marije Lovšin terja 35 kvadratnih metrov velik apartma v Jadranki. Poleg naštetega tožilci trdijo, da je nezakonitega izvora tudi za 899.951 evrov drugega Lovšinovega premoženja.

Še kazenski postopek

Prav tako je Lovšinovi gospodarski družbi Optio prepovedalo poravnati terjatev v vrednosti 691.200 evrov Lovšinu. Država je isto Lovšinovo stanovanje v Portorožu zavarovala tudi v postopku zaradi davčnega dolga.

Dolg, ki ga poskuša država izterjati od Lovšina z rubežem nepremičnin, namreč izvira iz nadzora, ki so ga davčni inšpektorji pri njem opravili za obdobje med letoma 2006 in 2010 ter odkrili za 1,6 milijona nenapovedanih prihodkov, pregledali pa so obdobje, v katerem je bil predsednik uprave Intereurope. Ker izvora denarja menda ni znal ustrezno pojasniti, so ga obdavčili s 693.000 evri, a ker se državi v davčni izvršbi ni uspelo poplačati, je državno pravobranilstvo zaradi izterjave dveh terjatev, ki ju je že prej zavarovalo s hipoteko, vložilo predlog za izvršbo s prodajo dveh nepremičnin, apartmaja v Portorožu in gozda v Ribnici (nanj je hipoteko za državo vpisala tudi Intereuropa).

Zoper Lovšina sicer teče še kazenski postopek, povezan z naložbo v logistični center Čehov v Rusiji; decembra lani na predobravnavnem naroku ni priznal krivde. Takrat je dejal, da stanuje v svojem stanovanju v Portorožu, da je zaposlen v svoji družbi Optio, da nima avta in da prejema 1500 evrov plače neto. Preiskava v zvezi s posli Intereurope v Ukrajini še ni končana, enako velja za obravnavo odškodninske tožbe v zadevi Čehov, za kar Intereuropa od njega terja 37,5 milijona evrov.