Sodniki spet o Mery Jane

Vrhovno sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo dopolnitve revizije, ki jo je proti pravnomočni zavrnilni sodbi vložil nesojeni pridelovalec konopljinega piva Semičan Zemir Begić, češ da je bila vložena prepozno. Ker je vrhovno sodišče s tem kratilo njegovo ustavno pravico do izjave v postopku, je ustavno sodišče sodbo vrhovnega razveljavilo in jo vrnilo v ponovno presojo.

Nesojeni pridelovalec konopljinega piva Mery Jane (čigar zgodbo, ki bi lahko bila zgodba o uspehu, a je namesto tega zgodba o poslovni škodi in dolgotrajni birokratski vojni, smo večkrat popisali) je od države s tožbo terjal odškodnino in rento zaradi propadlega posla pred 17 leti za škodo, nastalo na podlagi inšpekcijskega ukrepa prepovedi proizvodnje pijač iz kanabisa. Begićev poskus varjenja konopljinega piva se je namreč hitro končal po obisku zdravstvene inšpektorice oktobra 1998 zaradi njene ugotovitve, češ da pijača ne ustreza zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu. Uvožena eterična olja iz Švice in Avstrije, ki jih je dodajal pivu, so po mnenju inšpekcije menda vsebovala prepovedane opojne substance (THC).

Brez odškodnine

Semičan je po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi začel biti papirnato vojno z ministrstvom za zdravje, in čeprav mu je dvakrat pritrdilo upravno sodišče – brez uspeha. Potem ko je v njegovo korist odločilo še vrhovno sodišče, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu, ta pa je junija 2004, torej po šestih letih, ustavil postopek inšpekcijskega nadzora. Prav tako je bil ustavljen postopek o prekršku proti Begiću oziroma njegovi družbi Izbor.

Prepričan, da je bilo ravnanje inšpekcijskih organov napačno in nezakonito, se je odločil za sodno pot. Zahteval je 9,58 milijona evrov odškodnine in 897.859 evrov rente.

Okrožno sodišče mu je dvakrat pritrdilo, a je višje sodišče prvič sodbo razveljavilo, marca leta 2011 pa popolnoma spremenilo zanj ugodno vmesno sodbo novomeškega okrožnega sodišča, ki je julija leta 2010 sklenilo, da mu mora država plačati odškodnino, ker so državni organi med upravnim postopkom inšpekcijskega nadzora zagrešili več nepravilnosti. Višje sodišče je tako drugič njegovo tožbo zavrnilo, saj Begiću po mnenju višjega sodišča ni bilo prepovedano proizvajati in prodajati pijačo Mery Jane, temveč mu je bilo le prepovedano vanj dodajati kanabinoidne komponente, zato državi ni mogoče naprtiti odgovornosti za posledice, škoda, ki je Begiću morda nastala, pa po mnenju višjega sodišča ni posledica protipravnega ravnanja državnega organa.

Begić je poskusil z revizijo na vrhovnem sodišču, a so vrhovni sodniki novembra 2013 njegovo revizijo zavrnili in v celoti potrdili drugostopenjsko sodbo. A Begić je s svojim pooblaščencem odvetnikom Borutom Škerljem vztrajal in na ustavnem sodišču dosegel razveljavitev sodbe vrhovnega sodišča. Trdil je, da vrhovno sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo njegove dopolnitve revizije, saj ta ni bila vložena prepozno, kot je to trdilo vrhovno sodišče. Vložil jo je zadnji dan 30-dnevnega roka, pošiljko pa je oddal priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu, kjer naj bi veljala enaka pravila kot za oddajo pošiljk na pošti, poleg tega pravi, da se vrhovno sodišče ni opredelilo do kopice njegovih argumetov, podprtih s stališči pravne teorije.

Pošiljka oddana pravočasno

Ustavno sodišče je po poizvedbah ugotovilo, da je bila Begićeva pošiljka oziroma revizija z dopolnitvijo oddana pravočasno, to je 13. aprila 2011 zvečer na bencinskem servisu Petrola, ki je kontaktna točka, kljub temu je sprejemna pisarna novomeškega sodišča na naslovnici revizije udarila štampiljko z datumom 14. april, isti datum so zapisali v predložitvenem poročilu. Ker je ustavno sodiče ugotovilo, da je bila pošiljka oddana pravočasno in priporočeno na bencinskem servisu Petrola, ki je pogodbeni partner Pošte Slovenije, pooblaščen tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk, za bencinski servis veljajo enaka pravila kakor za pošto. To pomeni, da je bila pošiljka oddana pravočasno, zapis sprejemne pisarne novomeškega sodišča pa je napačen.

Vrhovno sodišče je s tem, ko ni upoštevalo pravočasne dopolnitve revizije pri svoji odločitvi, kakor je samo zapisalo v sodbi, kršilo Begićevo pravico do izjave v postopku. »Ravnanje sodišča v revizijskem postopku mora namreč zagotoviti spoštovanje ustavnih procesih jamstev in med njimi tudi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave,« so zapisali na ustavnem sodišču. Ustavni sodniki so zato soglasno razveljavili sodbo vrhovnega sodišča in zadevo vrnili v ponovno odločanje. Ker je razveljavitev narekovala že ta kršitev, se ustavno sodišče v druge Begićeve očitke ni niti poglabljalo.