Sojenje četverici za afero Hypo spet na začetku

Od štirih obtoženih vodilnih mož, ki jim očitajo zlorabo položaja in pranje denarja, imajo trije zdravstvene težave.
Objavljeno
12. marec 2018 19.19
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana – Po dveh letih in več kot 60 narokih se bo sojenje Andreju Oblaku, Božidarju Španu, Antonu Romihu in Andreju Potočniku, ki so kot nekdanji vodilni možje slovenske podružnice banke Hypo obtoženi zlorabe položaja in pranja denarja, začelo znova.

Pred sodnim senatom, ki mu predseduje Srečko Škerbec, naj bi bili ta teden kar štirje naroki o spornih poslih četverice iz skupine Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ki so po mnenju tožilstva banko oškodovali za 22 milijonov evrov. Toda trije od štirih obtoženih včeraj niso prišli na sodišče zaradi zdravstvenih razlogov. Andrej Potočnik je svojemu zagovorniku poslal sporočilo, da se je dvakrat onesvestil in ima izredno visok pritisk, zato je odšel na urgenco, kjer mu bodo opravili CT glave. Za drugoobtoženega Božidarja Špana je opravičilo pripravila osebna zdravnica, in sicer naj bi bil skorajda ves marec zdravniško odsoten zaradi okrevanja po operaciji noge.

Tretji, Anton Romih, pa naj bi bil odsoten zaradi »bistvenega poslabšanja psihičnega stanja« in se do nadaljnjega menda ne bo sposoben udeležiti glavnih obravnav. Njegov zagovornik Dejan Markovič je ob že predloženi dokumentaciji razložil, da ima Romih »hude psihične težave, ki so pretežno povezane tudi s tem kazenskim postopkom«. Ker so bile v tem mesecu glavne obravnave razpisane več kot enkrat na teden, se je Romihovo psihično stanje bistveno poslabšalo, zato se je tudi naročil pri svojem psihiatru, ki ga bo obiskal v prihodnjih dneh.

Zaradi težav z vročanjem sodne pošte oziroma vabil na glavno obravnavo je senat za Potočnika in Oblaka sicer postavil odvetnika po uradni dolžnosti. Ta sta sodišče prosila, da se obravnava preloži vsaj za mesec dni, ker strankama ni mogoče zagotoviti učinkovite obrambe, saj od petka, ko sta bila imenovana, ni bilo niti teoretičnih možnosti, da dobita in proučita spis, ki ima okoli 50.000 strani. A se je v nadaljevanju obravnave izkazalo, da obtožena vztrajata pri svojih prejšnjih zagovornikih, ki so do zadnjega čakali na rok za dvig vabil. Zagovorniki so ob tem opozorili, da ni pravne podlage za postavitev odvetnikov po uradni dolžnosti.

Novo sojenje – dodatni stroški

Bistven zaplet pa je povzročilo sodišče, ki je v zadnjem času odločalo o več predlogih zagovornikov za izločitev predsednika senata, dveh porotnikov in tudi predsednika sodišča. Predlogi so bili zavrnjeni ali zavrženi, vendar se je zapletlo v primeru, ko je zagovornik Blaž Kovačič Mlinar zahteval izločitev sodnika in porotnikov. Predsednik sodišča je vlogo zavrnil in o tem obvestil stranke, ni pa napisal sklepa. Ker je bila vloga vložena na začetku leta in te dni pretečejo trije meseci od zadnje opravljene glavne obravnave, se bo sodni proces, za katerega je bilo opravljenih že več kot 60 narokov, začel od začetka.

Sodnik Škerbec zato ni opravil naroka in je preklical naroke, razpisane za torek, sredo in petek, ne pa tudi kasnejših. Sojenje vpletenim v afero Hypo naj bi se tako kmalu začelo od začetka, kar so zagovorniki obtoženih ocenili kot dodatne stroške.

Tožilstvo nekdanja predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Antona Romiha in Božidarja Špana, nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega direktorja družbe Hypo Alpe Adria Consultance Andreja Oblaka preganja zaradi nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi banko oškodovali za 22 milijonov evrov. V ptujskem projektu naj bi Oblak kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, nato pa je družba pri nadaljnji prodaji pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 3,9 milijona evrov.

Sporna nakup in financiranje zemljišč v Trzinu

Drugi očitek je povezan z nakupom in financiranjem zemljišč v Trzinu, ki so bila kupljena za slabih 11.000 evrov, potem pa prodana za 2,4 milijona. Denar iz obeh projektov so porabili za nakup večinskega deleža družbe Gina, ki je imela v lasti zemljišča, na katerih naj bi gradili študentski kampus za Bežigradom, nato so družbo prodali Vegradu za 22 milijonov evrov.