Tiskane izdaje
Murska Sobota - Sodna izvedenca iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija Tomaž Korbar in Gorazd Pezdir sta bila včeaj edini priči, ki ju je sodišče za ta dan povabilo na nadaljevanje obravnave zoper Milana Volgemuta, domnevnega morilca ptujskega gostilničarja Klinca. Toda povedala nista nič več kot na obravnavah prvega sojenja na Ptuju.
Kot je znano že iz poročil o prvem, sedaj že razveljavljenem ptujskem sojenju Milanu Volgemutu, je obtožnica in poznejša obsodba na dvajset let zapora temeljila zgolj na sledeh smodnika na Volgemutovih rokavicah in jakni, na podatkih o gibanju njegovega telefona v usodni noči decembra 2013 in na tem, da za tisto noč ni imel trdnega alibija. Toda ob včerajšnjem dodatnem spraševanju izvedenca Gorazda Pezdirja se je izkazalo, da sledovi smodnika niso najbolj trden dokaz. Izvedenec je namreč na vprašanja obrambe povedal, da po delcih, ki se sprostijo pri streljanju z orožjem, ni mogoče določiti orožja oziroma da so ti delci pri vsem strelnem orožju enaki ali podobni. Tudi primerjanje delcev z oblačil domnevnega strelca in z oblačil žrtve tako ne bi pripeljalo do nobenih uporabnih obremenilnih rezultatov.
Razlika med streljanjem s plašilko - Volgemut se namreč brani, da ima delce smodnika na rokavicah verjetno od streljanja s plašilno pištolo, s katero je dresiral svojega psa in ga navajal na pokanje - in med streljanjem s pravim orožjem pa je lahko le v količini delcev, ki se iz orožja sprostijo v okolico. Iz plašilke namreč zato, ker je sistem zaprt in iz cevi ne prileti krogla, pride v okolico in na strelca manj takšnih delcev.
Strokovnjak za balistiko Tomaž Korbar pa je v zvezi s kroglami, najdenimi na kraju zločina povedal, da orožja, ki bi ustrezalo sledem na kroglah, še niso našli in da je zato za njihov laboratorij primer še odprt. V svojem izvedenskem mnenju pa je že na prvem sojenju povedal, da cev orožja, iz katerega so bile izstreljene usodne krogle, ni bila izrabljena zaradi dolgotrajne uporabe, morda pa je bila namerno ožlebljena ali slabo vzdrževana.
