Tiskane izdaje
Ljubljana - Ker je bilo že toliko govora o tej zadevi, je čas, da se zadeva razčisti, meni ljubljanska okrajna sodnica Metka Popivoda. Zato je sojenje policistoma zaradi nevestnega dela v službi v zadevi Baričevič, ki je do zdaj potekalo za zaprtimi vrati, odprla za javnost.
Pred dobrim mesecem dni sta na zatožno klop sedla policista Dušan Mikolčevič in Aleš Conradi. Tožilka Dragica Kotnik jima očita, da sta po tragediji v Oražnovi ulici 2. februarja 2010 zavestno preprečila preiskavo okoliščin smrti ljubljanskega zdravnika Saše Baričeviča in preiskavo suma mučenja živali. Takrat je Mikolčevičev zagovornik Gorazd Fišer že zaradi pietete predlagal izključitev javnosti, sodišče pa je njegovemu predlogu ugodilo.
Včeraj je imela Kotnikova precej nenavaden dokazni predlog. Sodnici je predlagala, da bi ogled v Oražnovi ulici primerjali s potekom ogleda v primeru samomora Danila Slivnika. Zagovornika Fišer in Blaž Kovačič Mlinar sta temu začudeno nasprotovala in se nad takšnim predlogom zgrozila. Sodnica je predlog zavrnila in dejala, da ne ve, kaj bi s tem sploh dokazovali.
Kotnikova je v obtožni predlog zapisala, da je Mikolčevič februarja 2010 naletel na prizore, ki jih je takrat dežurnemu na operativno-komunikacijskem centru Alešu Conradiju po telefonu opisal kot spolne igrice in zoofilijo.
A kljub temu ni pregledal stanovanja, čeprav je kazalo, da je Baričevič na dvorišče pribežal iz hiše, in je bil opozorjen, da so na stikalih v stanovanju sledovi krvi. Conradiju je zamolčal ugotovitev veterinarskega inšpektorja o poškodbah na psih, ki kažejo na mučenje živali. Prav tako je zamolčal, da obstajajo sumi o navzočnosti tretje osebe.
S Conradijem se je strinjal, da v zapisnik ne grejo ugotovitve o zoofiliji, nato je Conradi poklical dežurnega preiskovalnega sodnika in mu povedal, da so policisti ob ogledu izključili vsa kazniva dejanja.
Na sodišču sta bila včeraj zaslišana tudi stric pokojnega Baričeviča Janez Baričevič in njegova žena, ki živita na Oražnovi ulici 2. Janez Baričevič je povedal, da ob pogledu na nečaka sprva ni mislil, da je mrtev, in je najprej poskušal odgnati pse s sekiro.
»Nisem ga zadel, saj psa nisem hotel poškodovati, ker sem vedel, da bi mi Saša to zameril,« je povedal. Ne on ne žena takrat nista na Oražnovi nikogar videla. Z Baričevičem nista imela veliko stikov, k njemu je večkrat prihajala snažilka, občasno tudi nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec, njegova »nekakšna prijateljica«.
Zaslišan je bil tudi tedanji komandir policijske postaje Vič Franc Marolt. Povedal je, da mu policisti niso povedali, da bi bil kdo od njih na ogledu ranjen. O tem bi mu morali poročati, a se zgodi, da manjših poškodb včasih takoj niti ne opazijo. Kdo je pustil krvne madeže?
Tožilka je v obtožni predlog med drugim zapisala, da se je sum, da je bil v času napada psov v hiši tudi neznanec, pozneje potrdil, saj so 31. januarja 2011 v hiši zavarovali krvne madeže in ugotovil, da sledovi krvi ne pripadajo niti Baričeviču niti policistu, zadetka pa ni bilo niti v evidenci profilov DNK.
Nacionalni forenzični laboratorij pa je, kot smo v Delu že poročali, pred časom ugotovil, da kri pripada enemu od policistov, ki je med prvimi prišel na kraj tragedije.
