Sojenje upokojenki s sekiro brez javnosti

Maribor – Sodni proces proti Nadi Rozman, upokojenki, ki je s sekiro udarila po glavi svojega spečega partnerja, je po novem zaprt za javnost. Psihiater Andrej Pišec je namreč navzočnost predstavnikov medijev v sodni dvorani ocenil kot škodljivo, je sporočila okrožna sodnica Barbara Nerat.

Zagovornica obtožene Rozmanove, odvetnica Andreja Dajčman, se je s psihiatrovimi ugotovitvami kajpak strinjala in takoj predlagala izključitev javnosti s celotne obravnave. Temu glede na psihiatrovo mnenje ni več nasprotovala niti okrožna državna tožilka Tadeja Majcen, ki je do tega trenutka vztrajala pri stališču, da je treba javnosti, torej zlasti novinarjem, delno vendarle omogočiti spremljanje sodnega procesa. Po njenih besedah ne gre nasprotovati izvedencu psihiatru, ki se zavzema za popolno izključitev javnosti.

Zagovor obtožene skrivnost

Zakaj je Rozmanova 3. marca letos partnerja Sulejmana Ćerimovića z ostrim delom sekire udarila po glavi, ni povsem jasno, vsaj ne z njenega vidika. Tisti del sojenja, ki je bil namenjen njeni izpovedbi, je namreč sodišče zaprlo za javnost, še preden je psihiater ocenil, da bi bila navzočnost novinarjev v dvorani škodljiva.

Za zdaj kaže, da je obtoženo v nerazumljivo dejanje gnalo bolestno ljubosumje. Tako so navsezadnje menili tudi policisti, ki so imeli z razvozlavanjem dejanja kar nekaj dela. Rozmanova jih je namreč poskusila speljati na napačno sled, češ da je ona žrtev nasilja. S tečajev je snela vhodna vrata ter poskušala uprizoriti vlom.

A kriminalisti ji niso nasedli, čeprav je baje na hodniku vpila na pomoč in so morali zanjo poskrbeti sosedje, ker je bila vsa iz sebe. Ovadili so jo zaradi poskusa umora, čemur je sledilo tudi tožilstvo ter jo posadilo na zatožno klop, kjer pa se za svoje dejanje ni hotela pokesati in ni privolila v ponudbo tožilstva, ki bi jo na hladno poslalo za osem let. Menda se dogodka sploh ne spominja.

Najprej izmenjala ljubezen, nato pa ...

Se pa zato zelo dobro vsega spominja njen zdaj že bivši partner Ćerimović, ki ga je nič hudega slutečega iz mirnega spanca zbudil udarec s sekiro. Rozmanova mu je skoraj odsekala uhelj, kri pa je tako brizgala, da so ga zdravniki komaj rešili. Izgubil je od tri do štiri litre življenjske tekočine.

Drama se je dogajala v njegovem stanovanju, v tretjem nadstropju bloka na Cesti proletarskih brigad 55 v Mariboru. Približno tri ure pred svitom sta se 65–letna zunajzakonska partnerja pockrljala, zatem se je Ćerimović oprhal in zaspal. A spanec ni trajal dolgo, že okrog sedme ure ga je prebudil močan udarec po glavi.

»Ljubi bog, kaj si mi naredila!« je vzkliknil Ćerimović in se z zadnjimi močmi vrgel za Rozmanovo, da ne bi zbežala pred prihodom policistov. Zgrabil jo je za hlačnico in padla je na tla, sosedje, ki so slišali vpitje, pa so poklicali policijo.

»Žal mi je, še zdaj bi jo vzel nazaj, pogoj je le, da bi se šla zdravit,« je na sodišču povedal Ćerimović, ki, kot kaže, še zmeraj goji čustva do bivše zaročenke. Tudi premoženjskopravni zahtevek v višini 33.000 evrov je pripravljen v tem primeru umakniti in očitno pozabiti na vse muke, ki mu jih je prizadejala s sekiro. Na poškodovano uho namreč slabše sliši, zdi se mu, kot bi imel v ušesu ves čas vodo.

Ćerimović kajpada ni niti slutil, kaj ga čaka, potem ko sta se z Rozmanovo večer pred poskusom umora nekoliko sprla. V bližnjem Mercatorjevem centru sta si namreč privoščila večerjo, tam pa je delala tudi natakarica, ki je Ćerimovića poznal že od prej. »Dolgo te nisem videla, pridi še kaj naokrog,« mu je dejala in položila roko na ramo, zaradi česar je med potjo domov moral poslušati nerganje.

Rozmanova se je umirila šele doma, kjer ga prosila za sekiro, češ da bo šla naslednji dan k prijateljici nasekat treske. Ćerimović je odšel v klet, sekiro celo nabrusil ter ročaj za vsak primer položil v umivalnik, da bi se čez noč napil vode in bil bolj stabilen. Potem pa je z njo dobil po glavi.