Robert Galun, Maribor
Maribor - Po dobrih treh letih od smrti 12-letnega Bora Nekrepa s Pragerskega sta na zatožno klop sedla pediatra mariborskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Zlatka Kanič in Robert Pogorevc.
Okrožni državni tožilec Darko Simonič jima očita povzročitev smrti iz malomarnosti; ključne točke obtožbe so, da ga nista ustrezno zdravila (zaradi previsoke vsebnosti amonijaka v telesu kot posledice presnovne motnje dobil le petodstotni odmerek glukoze namesto desetodstotnega), da se nista posvetovala s pediatrično kliniko v Ljubljani ter da ga nista takoj premestila v Ljubljano.
Zlatka Kanič je v maratonskem zaslišanju, ki je trajalo debele štiri ure, zanikala krivdo in iskreno obžalovala dogodek.
Trdi, da je za dečka storila vse, kar je bilo v njeni moči, da ga je zdravila v skladu z medicinsko doktrino in da se je zavedala, da je amoniak toksičen za možgane.
Borova starša sta ji po njenih besedah povedala, da je bil deček zdrav, šel kasneje je izvedela, da je bil kot baletnik na dieti. Kaničeva zanika, da bi bil v njenem ravnanju en sam samcat korak lahkomiseln, kot ji očita tožilec.
Kaničeva iskreno obžaluje, da Boru ni mogla pomagati
Te noči (Bora so v UKC pripeljali 12. marca 2008) je Kaničeva skrbela za skupno petnajst pacientov, od tega jih je bilo osem na respiratorju: »Iskreno obžalujem, da Boru nisem mogla pomagati.«
Bilo bi ji laže, če bi ga premestila v Ljubljano, a se je odločila drugače, saj je menila, da je bolje, če miruje. Tudi slikanje možganov tisto noč ni pokazalo kakšnih nepravilnosti in nazadnje je Kaničeva menila, da ima Bor redek sindrom Reye.
Borovi materi je razložila, da gre najverjetneje za toksično okvaro jeter. Kaničeva je tudi poudarila, da se zaveda, da je smrt otroka za starše nekaj najhujšega. A tudi zanjo to ni lahko, saj v sebi joče tako ona kot njena ekipa. Smrti ne prenaša lahko, zdravniki niso bogovi v belem in niso vsemogočni, je poudarila.
Zaveda se, da presnovne motnje zdravijo le njeni kolegi v Ljubljani, glede nižje vsebnosti glukoze pa je pojasnila, da se je zanjo odločila, ker je imel Bor visoko vsebnost sladkorja v krvi.
Pogorevc se je za Bora zavzel, ker ga menda ni želel prevzeti nihče drug
Bora Nekrepa je 13. marca zjutraj od Kaničeve prevzel zdravnik Robert Pogorevc. Pravzaprav se je zanj zavzel, je poudaril, saj ga ni želel prevzeti nihče drug. Predlagal je premestitev v Ljubljano in kolegi so njegov predlog večinoma podprli. Poklical je v Ljubljano in zdravnica na drugi strani telefonske linije mu je rekla »Robert, premesti ga k nam«.
Uredil je prevoz z reševalnim vozilom, dal reševalcem navodilo, da mora biti vožnja hitra in čim bolj enakomerna, čim manj stresna za Bora.
Okrog 15. ure so ga iz Ljubljen poklicali, da bi Bora vrnili v Maribor, a se to zaradi morebitne potrebe po dializi le ni zgodilo. Naslednjega dne je prejel še en klic in zdravnica mu je povedala, da se je na možganih pojavil edem, ker za Bora ni bilo optimalno poskrbljeno. Odmerek glukoze, da bi moral biti desetodstotni, na visoko vsebnost sladkorja pa se ne bi smeli ozirati.
Glede terapije, ki jo je predpisala Kaničeva, je bil Pogorevc sicer prepričan, da deluje, saj je vsebnost amoniaka padla. Kar se tiče prevoza v Ljubljano, pa meni, da bi ga moral urediti Kaničeva, saj je ona obravnavala pacienta.
Sam je za Bora, ki je bil zelo prizadet, skrbel le dve uri, od prihoda v službo, do premestitve v Ljubljano. Sicer pa se z metabolnimi boleznimi na mariborski pediatriji ne ukvarja nihče, je še povedal Pogorevc, ki ga je Borova smrt - umrl je po osmih dneh kome - vidno prizadela.
Sojenje se bo nadaljevalo v sredo, ko bosta na prostor za priče stopila Borova starša Tatjana in Matjaž Nekrep.