Tiskane izdaje
Prvi prebrani dokumenti segajo v maj 2008, med njimi pa je tudi predlog Bie (Bezbednosno-informativna agencija) za prisluškovanje domnevnemu članu preprodajalske združbe Željku Vujanoviću.
Prebrali so sicer tudi predloge srbskega tožilstva in odredbe preiskovalnega sodnika za nadzor in snemanje telefonskih pogovorov.
Srbski organi pregona so namreč domnevali, da Vujanović določene telefonske številke uporablja za promet z mamili, prek Vujanovića pa so nato prišli še do bratov Darka in Duška Šarića.
Domnevni člani kriminalne združbe naj bi drogo tihotapili iz Črne Gore v zahodno Evropo, del mamil pa naj bi preprodajali tudi za potrebe srbskega, hrvaškega in slovenskega trga.
Z distribucijo mamil naj bi se ukvarjali tudi v Vujanovićevem lokalu in kazinoju v srbskem Kragujevcu. Združba naj bi se ukvarjala tudi s pranjem denarja.
Zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića, odvetnik Marko Bošnjak, je opozoril, da je iz listin očitna globoka vključenost Bie v tej konkretni predkazenski zadevi, saj je izvajala prisluškovanja.
A kot po Bošnjakovih besedah izhaja iz dokumentov Sveta Evrope, varnostno-obveščevalne službe ne smejo imeti nikakršnih pristojnosti pri pregonu kriminalitete, tudi organizirane ne. Tudi če ugotovijo kakšne kriminalne aktivnosti, morajo to predati policiji, je bil jasen Bošnjak.
Tošićev zagovornik je namreč opozoril, da je delovanje tovrstnih organov tajno in "zunaj dosega nadzora". Zato se je Bošnjak vprašal, kaj je Bia počela, da je prišla do informacij in kar sam odgovoril, da je domnevno posegala tudi v človekove pravice in svoboščine.
Drugi Tošićev zagovornik, Luka Zajc, je dodal, da Svet Evrope pritiska na Srbijo, da je delovanje Bie problem. Zagovornik obtoženega Dragana Beljkaša, Saša Ravnik, pa je Tošićeva zagovornika dopolnil, da "izvirni greh" izhaja prav iz teh odredb.
Obramba je zato zahtevala, da se dokaze, zbrane na podlagi takih odredb, izloči iz postopka. Sicer pa je obramba izločitev vseh dokazov, razen obtožnice, prav zaradi očitkov, da so bili pridobljeni nezakonito, zahtevala že na samem začetku sojenja 10. maja.
Predsednik senata Gorazd Fabjančič jim je takrat pojasnil, da je senat vzel na znanje zahteve obrambe in dodal, da je sodišče ves čas postopka dolžno presojati o nedovoljenih dokazih, v tem primeru pa se morajo določene zadeve pojasniti med samim dokaznim postopkom.
Predsednik senata je te dni sicer tudi zavrnil predlog tožilstva, da se policijskega koordinatorja zasliši anonimno. Tožilstvo ima osem dni časa za pritožbo.
Obramba pa je že zaprosila, da tožilstvo ob morebitni pritožbi kopijo dokumenta posreduje tudi njim, da bodo lahko odgovoril na argumente tožilstva.
