Tiskane izdaje
»Policija vedno rada sodeluje pri vseh aktivnostih, namenjenih izboljšanju varnosti v cestnem prometu, še posebej če pripomorejo k boljši varnosti najmlajših, ki se šele podajajo v svet prometa,« je ob prihajajočem novem šolskem letu povedal Boštjan Smolej z generalne policijske uprave. Kot je poudaril, njihove aktivnosti niso omejene le na začetek šolskega leta, saj jih bodo nadaljevali vse leto. Policisti tako spremljajo varnost otrok na poti v šolo, sodelujejo z vodstvi šol pri načrtovanju varnih poti v šolo, spremljajo tudi organizirane prevoze otrok v šolo in iz nje ter šolske izlete, ki ji organizirajo šole, pri čemer na primer preverjajo voznike in ustreznost vozil. Vsako leto so na žalost tudi med najmlajšimi smrtne žrtve, in sicer okrog tri na leto. Otroci največkrat umrejo v urbanem okolju kot pešci, manjkrat kot kolesarji in kot potniki v vozilih.
Anja in Zdravko bosta opozarjala voznike
Svoje aktivnosti je predstavila tudi Avto-moto zveza Slovenije, ki želi pred novim šolskim letom voznike, družbo in pristojne ustanove opozoriti tako na vračanje otrok in mladih udeležencev na šolske poti kot tudi na osredotočenost podobnih akcij le na prvi ali prvih nekaj šolskih dni. »Maskoti AMZS Anja in Zdravko bosta z avto-moto društvi v Dravogradu, Izlakah, Markovcih, Murski Soboti, Piranu in Slovenski Bistrici v križiščih ob šolah voznike opozarjali, čez koliko dni se otroci vračajo v šolo,« je sporočila tiskovna predstavnica zveze Anita Drev. Nekatere aktivnosti so potekale že včeraj, ponovili pa jih bodo na prvi šolski dan, torej 1. septembra, in sicer v Ljubljani na prehodu za pešce v križišču Samove ulice in Vodovodne ceste, kjer bo AMZS v sodelovanju s policijo na prvi šolski dan k pouku pospremil tudi 60 prvošolčkov bežigrajske osnovne šole Vita Kraigherja. »Do 31. avgusta bosta maskoti voznike opozarjali, čez koliko dni se otroci vračajo na šolske poti, 1. septembra pa bo sporočilo Še 365 dni!, s čimer AMZS opozarja in od pristojnih institucij zahteva, da prometno varnost za najbolj ranljive udeležence v prometu zagotavljajo vse dni v letu, izpolnjevanja te zahteve pa se lotijo sistemsko in celovito,« je povedala.
Mrežo prostovoljcev potrebujemo vse leto
Kot je še poudarila Drevova, je varnost otrok v cestnem prometu v skladu z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa od leta 2013 do 2022 ena od prednostnih nalog: »Država ima v ta namen več orodij: zagotavljanje varnih šolskih poti, organizirani prevozi otrok na nevarnih območjih in varovanje šolskih poti v bližini osnovnih šol. Medtem ko prvima dvema orodjema zagotavlja finančno podporo, za tretje ne namenja skorajda nobenih finančnih sredstev. Ukrep prostovoljnega varovanja ima sicer v slovenskem prostoru dolgoletno tradicijo, izvajajo ga različni prostovoljci, žal pa le v prekratkem obdobju enega ali dveh tednov ob začetku šolskega leta.«
AMZS je zato tudi z anketo preveril pripravljenost ljudi za sodelovanje v organizirani mreži prostovoljcev. Glede na rezultate - kar 87 odstotkov vprašanih meni, da bi tako mrežo prostovoljcev v Sloveniji potrebovali, 90 odstotkov pa jih je prepričanih, da bi z njo lahko zvišali raven varnosti otrok na poti v šolo in domov, v mreži bi morali sodelovati tako policija kot prostovoljci - je po mnenju zveze nujno, da država podpre prostovoljce in društva, ki te aktivnosti ob začetku šolskega leta že izvajajo, tako da bodo lahko delovali vse leto. »Na tak način spodbudimo zdravo delovanje društev, osmislimo vlogo prostovoljnega dela, povezujemo nevladni sektor, šole, državo, starše in udeležence v prometu ter jih ozavestimo o kolektivnem pomenu varnosti na cestah. V tem primeru torej ne gre samo za enkraten in enostranski ukrep, temveč za multiplicirano delovanje na širšem področju prometne varnosti v državi, kar je nedvomno naš skupni cilj,« pravijo na AMZS.
Razmere v prometu so prilagojene odraslim
Javna agencija za varnost prometa je sicer že pred časom izdala Smernice za šolske poti, ki naj bi bile »koristen in uporaben pripomoček osnovnim šolam in lokalnim skupnostim za izdelavo učinkovitih načrtov šolskih poti, za celovitejši pregled in izboljšanje varnosti šolskih poti ter za poenoteno označevanje šolskih poti«.
Kot so med drugim opozorili na agenciji, je realna situacija v prometu namreč prilagojena odraslim, pa ji kljub temu vse prevečkrat nismo kos, kar se kaže tudi v prometnih nesrečah. Pri zagotavljanju varnosti otrok v cestnem prometu je treba upoštevati telesne, motorične, spoznavne, zaznavne, emocionalne in mišljenjske lastnosti otrok, enako velja pri ukrepih za večjo varnost na šolskih poteh. Otroci so namreč zaradi neizkušenosti in nezrelosti dokaj nepredvidljivi ter pomenijo v cestnem prometu tveganje.
V dokumentu opisujejo tudi primere slabe in dobre prakse. Tako denimo na prehodih za pešce, ki jih običajno uporablja več otrok in šolarjev, za večjo varnost velja izvesti dodatno osvetlitev z LED-talno osvetlitvijo s prižigom na detektor. »Ukrep pripomore k večji zaznavnosti in dodatno opozarja voznike motornih vozil na navzočnost pešca na prehodu.« Primera slabe in dobre prakse na šolski poti, prikazana na fotografijah desno, sta dovolj zgovorna že sama po sebi.
