Sonja Bukovec: Baričevič ni zlorabljal psov

Veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek trdi, da je zaradi predmetov, najdenih ob truplu, posumil na spolno zlorabo.
Objavljeno
19. november 2012 17.59
*mfe* SOJENJE
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – »Prepričana sem, da Saša Baričevič ni nikoli zlorabljal svojih psov,« je na sojenju policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju v aferi Bulmastifi povedala nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec.

»Peljala sem se po nakupih, ko me je poklicala Dea, sestra pokojnega Saše Baričeviča, in mi zelo razburjena povedala, da se je zgodilo nekaj hudega in naj pridem na Oražnovo,« je na sodišču pripovedovala Bukovčeva. V šoku je obrnila avtomobil in čez nekaj minut poklicala Deo nazaj, vendar se je na telefon že oglasila policistka.

»Ko sem prišla na Oražnovo, je bilo tam že veliko policistov, brez posebnega dovoljenja sem prečkala policijski trak in stekla k Dei, ki je bila šokirana in v zelo slabem stanju,« je nadaljevala.

Policisti so ju prosili, naj potrdita istovetnost pokojnika, vendar je Bukovčeva, kot je povedala, Dei Baričevič to odsvetovala. Brez posebnega dovoljenja policistov sta odšli v prvo nadstropje, kjer sta ob kozarcu vode prišli nekoliko k sebi.

Na vprašanje sodnice Metke Popivode je odgovorila, da pri pokojnem Baričeviču nikoli ni zaznala nobenih nenavadnih spolnih praks, da v hiši, kjer je bila občasna, vendar redna gostja, ni ne prej ne na dan dogodka opazila nobenih čudnih predmetov in da ne v hiši, ne na dvorišču in ne v garaži na dan tragičnega dogodka ni videla nobenega predmeta, ki bi spominjal na umetni penis.

Dodala je še, da je bilo pred hišo in v njej tistega večera, ko so psi raztrgali Baričeviča, precej živahno, policisti so opravljali svoje delo in ves čas hodili sem in tja.

Kriminalist je bil zelo angažiran

»Pridi nekaj pogledat, me je kmalu po tem, ko sem 2. februarja 2010 zvečer prišel na Oražnovo, potrepljal po ramenu kriminalist Mikolčevič,« je pripovedoval veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek. »Na tleh sem zagledal umetni penis in lepilni trak in takoj sem, ker sem že vedel, kaj se je zgodilo, posumil na spolno zlorabo psov.«

Še istega večera je poklical veterinarskega patologa in mu priporočil, naj bo pri seciranju trupel psov pozoren na poškodbe notranjih organov, predvsem pa na poškodbe anusov, ki so bili poškodovani in predimenzionirani.

Poškodbe je natančno fotografiral, enako je svetoval policiji. Na vprašanje, ali je takrat dobil občutek, da hoče policija kaj prikriti, je odgovoril »ravno nasprotno, kriminalist Mikolčevič je bil zelo angažiran, dinamičen in dejaven«.

Svoje so danes povedali tudi trije policisti, ki so takrat prišli na kraj dogodka. Vsi so zatrdili, da ob prihodu niso videli nobenega temnega avtomobila, ki bi odpeljal z Oražnove, da v hiši oziroma pred njo ni bilo nikogar razen strica pokojnega Baričeviča. Posebej so poudarili, da nikjer, ne na dvorišču, ne v garaži, ne v hiši niso zaznali ničesar, kar bi kazalo na kaznivo dejanje.

Policistoma očitajo nevestno delo

Policista Dušan Mikolčevič in Aleš Conradi sta se po tragediji na Oražnovi ulici 2. februarja 2010, kjer so bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Saša Baričeviča, po trditvah tožilstva strinjala, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik.

Tožilstvo jima očita nevestno delo v službi, češ da sta zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera dogajalo v Baričevičevem stanovanju.

Dušan Mikolčevič je, glede na obtožni predlog, pri ogledu naletel na prizore, ki jih je svojemu kolegu, takrat dežurnemu na operativno-komunikacijskem centru Alešu Conradiju, po telefonu opisal kot spolne igrice in zoofilijo. A svojega dela, čeprav je kazalo na mučenje živali in navzočnost neznanca v stanovanju, ni opravil, trdi tožilstvo.

Tako sploh ni opravil pregleda stanovanja, čeprav je kazalo, da je Baričevič na dvorišče pribežal iz hiše, in je bil opozorjen, da so na stikalih v stanovanju sledovi krvi, ter ni zasegel predmetov, ki so bili ob truplu.

Poleg tega je dovolil, da so na kraju dogodka navzoče osebe, ki tam ne bi smele biti. Mikolčevič je Conradiju po telefonu povedal o prizoru, na katerega je naletel med ogledom, ne pa tudi ugotovitev veterinarskega inšpektorja, ki je opozoril na posebne poškodbe na psih, ki kažejo na mučenje živali.

Tožilka Dragica Kotnik je v obtožni predlog zapisala, da se je sum, da je bil v času napada psov v hiši tudi neznanec, pozneje potrdil, saj so 31. januarja 2011 v hiši zavarovali krvne madeže in ugotovil, da sledovi krvi ne pripadajo niti Baričeviču niti policistu, zadetka pa ni bilo niti v evidenci profilov DNK.

Nacionalni forenzični laboratorij je, kot smo že poročali, pred časom ugotovil, da kri pripada enemu od policistov, ki je med prvimi prišel na kraj tragedije.