Tiskane izdaje
Deskle − V osnovni šoli v Desklah v občini Kanal ob Soči so sošolci fizično pretepli desetletnika. Pediater, h kateremu ga je mama pripeljala zaradi bolečega trebuha in glave, je zadevo prijavil policiji, ko je videl modrice. Fant, ki se je poleti priselil iz Bosne, je menda nasilje doživljal že dalj časa.
Na Policijski upravi v Novi Gorici so potrdili, da so bili v novembru obveščeni o primeru medvrstniškega nasilja, a poudarjajo, da podrobnosti o dogodkih, v katerih so udeleženi otroci, ne smejo komentirati.
Ker zakonodaja izključuje odgovornost otrok za storjeno kaznivo dejanje, bodo po preučitvi vseh okoliščin obravnavanega primera podali pisno poročilo pristojnemu centru za socialno delo in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici. Po besedah tiskovnega predstavnika Deana Božnika pa naj bi to bil izjemno redek primer medvrstniškega nasilja na tem območju.
Več udarcev po glavi
Zgodbo o pretepenem dečku so prve objavile Primorske novice. V prispevku so zapisali, da naj bi dečka vrstniki udarjali po glavi, prsih, trebuhu in nogah. »Prišel je iz šole, večkrat bruhal in tožil, da ga boli glava, zato smo ga peljali v dežurno pediatrično službo,« je novinarki povedala mama. Ko je zdravnik videl modrice, je dogodek prijavil policiji. Napotil ga je tudi na pregled k psihologu, ki je svetoval, naj deček nekaj dni ne gre v šolo, da si psihično opomore.
Takšen nasvet je pred dobrim letom v svojem zadnjem večjem intervjuju za revijo Delo De Facto dal tudi zdaj že pokojni psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž. »Nasilje ne bo prenehalo samo od sebe, zato ne smejo dopuščati, da se problem rešuje v nedogled na plečih njihovih otrok. Na voljo imajo tudi formalne zakonske poti prijave nasilja, ki se jih tudi ne bi smeli bati. In na koncu, ampak res na koncu, če ni odziva na njihova opozorila in zahteve, morajo starši uporabiti tudi skrajne oblike zaščite otroka − da otroku ne dovolijo v šolo, če je tam izpostavljen nasilju. Velikokrat slišim nezadovoljstvo nad takim ukrepom, češ da s tem pravzaprav kaznujemo žrtev, in ne storilca. Vendar je moj odgovor jasen: če otrok zboli za gripo, ostane doma. Ne za kazen, ampak ker je to potrebno za njegovo zdravje. Tudi v primeru nasilja naj bo tako: travme, ki jih otrok dobi ob nasilju, posebej če ob tem doživi, da ga nihče ne zaščiti, so veliko resnejše od krajšega izostanka od pouka.«
A fantu odsotnost iz šole ni pomagala. Ko se je vrnil, so ga sošolci po besedah mame pričakali tako, da so udarjali po njegovi risbici, ki je visela na steni. »Nato je učiteljica to risbico snela s stene. Zakaj njegovo, ki ni ničesar naredil? Zakaj ne risbice tistih, ki so ga napadali?« se po pisanju Primorskih novic sprašuje dečkova mama, ki pravi, da ravnatelj relativizira dogodke in išče krivdo na obeh straneh.
Ravnatelj Vojko Simčič dejansko pravi, da se fant ne zna vključiti in da sta za spor vedno kriva dva. Ker za fantovo varnost ne more poskrbeti, materi dovoljuje, da je med odmori v šoli. Samo tako si fant upa iz razreda.
Razred, v katerega hodi deček, je po pisanju Primorskih novic problematičen že dlje časa. Težave so se pojavile že v vrtcu in se nadaljevale vse do danes. Ime enega od učiteljev, ki je dvema problematičnima otrokoma izdal opomin pred izključitvijo, so učenci napisali na partizanski spomenik pred šolsko stavbo: med umrle v drugi svetovni vojni. »Težava je predvsem v starših, ki za vsako ceno branijo svoje sinove in hčerke, se kregajo med seboj in nato te spore prenašajo na otroke. Če bomo hoteli rešiti težave, bodo morali stopiti na našo stran,« je za Primorske novice dejal ravnatelj.
Zaradi nasilja je jutri v šoli sklican sestanek učiteljev, staršev in policije.
Inšpekcijski postopek zaradi objave v medijih
Inšpektorat RS za šolstvo in šport ni prejel nobene pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora na OŠ Deskle, a zaradi objave v medijih je po uradni dolžnosti že uvedel inšpekcijski postopek v omenjeni zadevi, so za Delo sporočili iz ministrstva za šolstvo.
V sporočilu so še zapisali, da si šole pri preventivnih ukrepih lahko med drugim pomagajo na različne načine, »tudi s smernicami za analizo, preprečevanje in obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru, ki med drugim prinašajo načela spoprijemanja z nasiljem v šolskem prostoru ter primere dobre prakse na tem področju; s priročniki, drugimi gradivi, izobraževanji z delavnicami, z delavnicami policije, nevladnih organizacij itd., s čimer se okrepijo socialne kompetence.«
Poudarili so tudi, da mora šola nasilni dogodek obravnavati skupaj z centrom za socialno delo in policijo.
Z inšpektorata pa so sicer sporočili tudi, da je naloga šole, da vsako nasilno dejanje in tudi vsak sum nasilja obravnava odgovorno tako z vidika domnevne žrtve kot domnevnih storilcev, pri tem pa zagotoviti enakopravno obravnavo vseh vpletenih ter storiti vse potrebno za zaščito učencev pred nasilnim dejanjem v šolskem prostoru.
Ravnatelji so nemočni
Da je to lažje reči kot narediti, pa opozarja Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada. »Ministrstvo je na nas preložilo odgovornost za zagotavljanje varnosti v šoli, a v resnici imamo zvezane roke. Če odreagiramo pravilno, in sicer tako, da zaščitimo otroka, smo že v prekršku. Poleg tega otroka, ki je žrtev nasilja, lahko dejansko zavarujemo samo v šoli, in to tako, da pokličemo policijo, ko pride do nasilja.«
Ravnatelj Osnovne šole Koper Anton Baloh sicer pravi, da lahko vzgojni načrt, ki ga mora sprejeti vsaka šola in ki nastaja v sodelovanju med učitelji, učenci in starši, deluje tudi kurativno, ne le preventivno. A Goran Popović pri tem opozarja, da morajo v šolah, ko izrečejo vzgojni opomin, paziti na vsako administrativno pikico ali vejico, sicer ukrep pade v vodo.
Oba ravnatelja aktivno sodelujeta pri različnih preventivnih projektih vključevanja priseljencev ali otrok priseljencev v šole in družbo. Anton Baloh poudarja, da so taki projekti pomemben dejavnik ozaveščanja širše skupnosti in širjenja strpnosti do priseljencev.
Dogodki, kot je primer pretepenega fantiča na Osnovni šoli Deskle, kažejo, da je šola izgubila vzgojno moč, še dodaja Goran Popović. »Dokler se ne povrne zaupanje v šole, dokler širša družba ne prepozna, da učitelji in ravnatelji nismo ljudje, ki namenoma trpinčimo otroke, se ne bo veliko spremenilo. Če nas ne bo nihče kaznoval, ker vozimo prehitro, bomo vozili prehitro. Če nas ne bo nihče kaznoval, ker smo nasilni, bomo nasilni. Ene stvari smo uredili, vzgoje nismo,« pravi Goran Popović.
